Pri izvedbi toplotne izolacije mansardnih stropov moramo zagotoviti, da bodo bistvene zahteve pri gradnji ustrezno upoštevane, pri čemer so v vašem primeru pomembne predvsem mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote in trajnostna raba naravnih virov.

Mehansko odpornost in stabilnost zagotovimo predvsem z vgradnjo ustreznih materialov na pravilna mesta v sestavu strešne konstrukcije. Preprečiti moramo prehod zračne vlage iz prostorov v mansardi v nosilno konstrukcijo strehe in toplotno izolacijo, ki bi povzročil kondenzacijo vlage, navlaženje toplotne izolacije in pogosto tudi trohnenje nosilne konstrukcije. Toplotna izolacija bi s tem izgubila svoje lastnosti. Prehod zračne vlage in s tem zrakotesnost konstrukcije zagotovimo z namestitvijo parne zapore tik nad zaključnimi oblogami, ki so običajno lesene ali iz mavčno kartonskih plošč. Trakovi parne zapore morajo biti med seboj polepljeni, prav tako morajo biti polepljeni tudi stiki trakov z nosilnimi ali pregradnimi zidovi, dimniki, zračniki … Potrebno je poskrbeti tudi za namestitev sekundarne kritine pod strešnike, ki preprečuje, da bi padavinske vode v primeru poškodbe kritine prodirale v konstrukcijo. Sekundarna kritina (ali parna ovira) mora biti paro prepustna in vodotesna hkrati. Trakovi sekundarne kritine se namestijo med toplotno izolacijo in kritino. Namestijo se prečno od zgoraj navzdol, če se nameščajo preko špirovcev s podstrešja, oziroma od spodaj navzgor, če se nameščajo preko špirovcev od zgoraj. Trakov sekundarne kritine ni potrebno lepiti med seboj, morajo pa biti prekriti med seboj za cca. 15 cm, da se morebitna voda steka navzdol, spodnji trak pa mora prekrivati kolenčni zid mansarde, da ga voda ne zamoči. Sekundarna kritina je pomembna tudi v pogostih primerih kondenzacije zračne vlage na spodnjih površinah kritine, kjer voda kaplja s kritine. Zato je pomembno med sekundarno kritino in kritino zagotoviti ustrezen vertikalni oziroma poševni prezračevalni kanal v debelini cca. 5 cm.

Varnost pred požarom zagotovimo z izbiro ustreznega negorljivega toplotno izolacijskega materiala. Ker je ostrešje stavb običajno leseno, se v primerih ureditve podstrešnega stanovanja za toplotno izolacijo ostrešja uporablja praktično izključno mineralna volna, to je steklena ali kamena volna. Uporabo stiropora, lesnih vlaknenk, celuloze ali poliuretanske pene se prav zaradi njihove gorljivosti, kljub ostalim odličnim lastnostim teh materialov, odsvetuje.

Zaščito pred hrupom se prav tako zagotovi z uporabo ustreznih toplotno izolacijskih materialov. Ker so ostrešja stavbo odprta (ni betonske plošče proti zunanjosti, je to še toliko bolj pomembno. Načeloma velja, da zvok zaduši gostejši in težji material. Iz tega razloga je tudi pri zvočni zaščiti bolj primerna mineralna volna.

Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote zagotovimo z ustrezno debelino toplotno izolacijskega materiala, zrakotesnostjo konstrukcije in njegovo pazljivo namestitvijo. Način izvedbe zrakotesnosti smo predhodno že opisali. Ker je ostrešje stavbe razgibano, polno je stikov nosilnih elementov, stikov na zidove, prečnih vezi, je potrebno pri izvedbi toplotno izolacije zagotoviti, da v sami konstrukciji ni praznih prostorov. Ne gre samo za to, da ostrešje prekrijemo s toplotno izolacijo stikoma, s toplotno izolacijo je potrebno zapolniti prav vse vogale in odprtine, da je toplotna izolacija v polni funkciji. Uporaba mehke mineralne volne je tudi v tem primeru velika prednost. Ustrezno debelino, ki zadošča zahtevam sodobne gradnje pa določa pogoj Eko sklada za pridobitev nepovratnih spodbud za izolacijo ostrešja. Zadostna debelina je odvisna predvsem od toplotne prevodnosti izolacijskega materiala λ in znaša λ/d ≤ 0,140 W/(m2K), pri čemer je λ faktor toplotne prevodnosti izolacijskega materiala v W/mK, d pa njegova debelina v metrih. Če izberemo toplotno izolacijski material iz mineralne volne z λ = 0,034 W/mK, znaša zadostna debelina toplotne izolacije najmanj 25 cm. Potrebna debelina pomeni, da samo višina špirovcev ne bo zadoščala, da bi jo izkoristili za vgradnjo toplotne izolacije, saj so le ti običajno debeli cca. 16-18 cm. Zato se toplotna izolacija na ostrešje lahko običajno izvede na dva načina, ali med in nad špirovce, ali pa med in pod špirovce. Prva možnost se običajno koristi v primerih, ko so mansardni podstrešni prostori že izvedeni in se vanje ne bi posegalo. Potrebno je v celoti odkriti streho, saj se zgornja plast toplotne izolacije v trdi izvedbi namesti preko špirovcev. Druga možnost pa se koristi takrat, ko podstrešni prostori še niso izdelani. V tem primeru je potrebno na špirovce obesiti tipsko lahko kovinsko konstrukcijo, preko katere se s spodnje strani na že omenjen način namesti parna zapora in zaključne obloge, v prostor med in pod špirovci pa toplotna izolacija v ustrezni debelini.

Trajnostno rabo naravnih virov pri izolaciji ostrešja zagotovimo z ustrezno toplotno izolativnostjo konstrukcije, saj bomo s tem porabili manj energije za ogrevanje, s pravilno izvedbo, ki bo zagotovila dolgo življenjsko dobo konstrukcije (predhodno že navedeno) ter z uporabo izolacijskih materialov mineralnega ali biološkega izvora (ob upoštevanju že navedenih omejitev).

Da bi zagotovili predhodno omenjeni prezračevalni kanal med kritino in sekundarno kritino, je seveda najbolje, da se ostrešje podeska in deske prekrije s sekundarno kritino, vzdolž špirovcev namesti letve v debelini cca. 5 cm, in nato ostrešje poletva in namesti kritino. Na obstoječih kritinah - torej v vašem primeru, ko je streha že prekrita in vanjo ne bi radi posegali (načeloma pustimo kritino čimbolj pri miru, dokler drži vodo in ne potrebuje obnove), pa je možna tudi druga rešitev, ki pa potrebuje malo več dela in pazljivosti. Prezračevalni kanal je potrebno zagotoviti pod letvami in kritino. V ta namen se med dva špirovca na sredini namesti letev v debelini cca. 5 cm. Na špirovce se z obeh strani pritrdijo letve, ki zagotovijo ustrezno debel prezračevalni kanal in ki hkrati fiksirajo trakove sekundarne kritine, ki se jih predhodno napne preko špirovcev. Plast sekundarne kritine tako ni ravna, temveč v zamikih objema špirovce, ki so tako na zunanji strani sekundarne kritine. Nato se izvede spuščena tipska kovinska konstrukcija, ki zagotovi ustrezno debelino toplotne izolacije, vmesni prostor se zapolni s toplotno izolacijo, vse skupaj se prekrije s parno zaporo, ki se jo med seboj in na zidove polepi. Nato se izvedejo morebitne električne inštalacije in cevi prezračevanja, preko vsega pa se pritrdijo zaključne obloge. Sestav konstrukcije je za vaš primer prikazan v spodnji sliki.

1 – Kritina                                                        A – Vzdolžne letve, ki zagotavljajo zračni kanal

2 – Letve                                                         B – Tipsko kovinsko ogrodje za namestitev zaključne obloge

3 – Sekundarna kritina                                  C – Inštalacijska ravnina

4 – Toplotna izolacija med in pod špirovci

5 – Parna zapora

6 – Zaključna obloga

Nepovratna sredstva za izvedbo toplotne izolacije ostrešja ali stropa proti podstrehi v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi lahko pri Eko skladu upoštevajoč zahteve pridobite na javnem pozivu 74SUB-OB19. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 EUR na m2 toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru. Vlogo se z obveznimi prilogami pošlje na Eko sklad elektronsko ali po pošti po izvedbi naložbe. Nujno se je pa pred izvedbo seznaniti s pogoji javnega poziva, da bo debelina toplotne izolacije ustrezna in da bo sama izvedba ustrezno slikovno dokumentirana. Javni poziv in vloga sta dostopna na spletni strani Eko sklada: https://ekosklad.si/.

Odgovarja: mag. Peter Petrovčič, udis, energetski svetovalec mreže ENSVET

Več o mreži ENSVET in finančnih spodbudah Eko sklada za okoljske naložbe na www.ekosklad.si.