Jutri v prilogi Deloindom: GRADBENA PRILOGA - Da hiša dobro deluje

Udobje, zdravo in prijetno bivalno klimo in zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb v sodobni družinski hiši poleg inštalacij zagotavljajo z njimi povezani sistemi. Obvezna sta priklop na električno in vodovodno omrežje, nujna pa je tudi ogrevalna naprava za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov, ki lahko zagotovi notranjo temperaturo 20 stopinj Celzija.

Čeprav se z energijsko varčnimi novogradnjami delež toplotne energije, ki je po­trebna za ogrevanje prostorov, zmanjšuje, sama arhitektura še vedno zelo vpliva na energetsko bilanco hiše. Vendar inštalacije ne smejo biti samo odgovor na arhitekturno rešitev, temveč mora biti projektiranje preplet arhitekture, energetske bilance hiše, položaja na parceli, predvidenih materialov in komponent, pravi arhitekt Alen Mladinov iz podjetja Arhem, ki je v intervjuju (na strani 24) povzel najpomembnejše odločitve investitorjev družinskih hiš. Prav je, da se energijska bilanca preverja za vsako različico rešitev na stavbi. Po njegovih izkušnjah imajo graditelji neredko napačne predstave o napravah in izdelkih za hiše, ker so komercialno zapeljani, posledica pa je med drugim vgradnja premočnih ogrevalnih sistemov, ki se pri konkretnih hišah nikoli ne amortizirajo. Bistvo gradnje je, da zanjo ne plačaš preveč, poudarja. To se v Sloveniji pri družinskih hišah pogosto zgodi, tudi kadar je za investitorja glavno vodilo cena naložbe.

V nadaljevanju predstavljamo prvo hišo v Sloveniji z mednarodnim certifikatom aktivna hiša (na strani 34). Montažna hiša podjetja Lumar IG v Dragomlju s sončno elektrarno proizvede več energije, kot je porabi. Vgrajeno ima toplotno črpalko, prijetno temperaturo v prostorih omogoča sistem nizkotemperaturnega talnega in stropnega ogrevanja, pametne inštalacije pa olajšajo uporabo vgrajenih sistemov in omogočajo optimizacijo porabe energije.

Andrej Jager, ki je na naši spletni strani kot kolumnist skoraj dve leti poročal o izkušnjah z gradnjo stanovanjske hiše, nam je zaupal premisleke, ki so ga vodili pri sprejemanju odločitev, povezanih z napeljavami, vgrajenimi v hišo (na strani 43). Pri prilagoditvah načrtov ni upošteval samo zdajšnjih potreb družine, temveč je poskušal predvideti prihodnje investicije v družinski dom.

Gradbeno prilogo zaokrožamo z zgodbo Jožeta Kučiniča iz Konca vasi na Kočev­skem (stran 49), ki ima doma hibridni sistem proizvodnje električne energije. Gospod s precej samorastniške žilice si je poleg fotovoltaičnih panelov postavil tudi malo vetrno elektrarno, bistvo pa je, da proizvedeno energijo shranjuje v akumulatorje, ki gospodinjstvu omogočajo neodvisnost od javnega električnega omrežja, tudi kadar preostala vas zaradi redukcije ohromi.

Gradbena priloga vas čaka v novi številki priloge Deloindom, ki bo Delu in Slovenskim novicam priložena v sredo, 23. oktobra 2019.