Kam z gradbenimi odpadki

GZS razstavo organizira v okviru projekta promocije recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu - ReBirth, ki ga finančno podpirata EU, program Life+ ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Najbolj škodljivi azbestni odpadki

Gradbeni odpadki so eden največjih odpadnih tokov v Sloveniji. Veliko jih konča na črnih odlagališčih, kjer obremenjujejo naravo, tla, vode in zdravje ljudi. A kot pravijo partnerji projekta, lahko s pravilnim pristopom, pripravo na rušenje in selektivnim rušenjem, pridobimo ločene gradbene odpadke (beton, opeka, les, kovine ...), ki jih je možno ponovno uporabiti ali predelati.

Še posebno skrbno je treba delati z azbestnimi odpadki, ki jih ni mogoče predelati, jih je pa treba ločiti od ostalih odpadkov ter oddati osebam z ustreznimi dovoljenji. Na škodljivost azbesta za zdravje je prvič opozorila angleška inšpektorica davnega leta 1898, šele leta 2003 pa je bila z direktivo zapovedana popolna prepoved pridobivanja, proizvodnje in predelave azbestnih izdelkov na območju EU. Kljub temu pa se taki odpadki še vedno pojavljajo nepravilno odloženi v naravi.

Za odpadke na gradbišču odgovoren investitor

Ena glavnih težav pri nas je, da se ljudje premalo zavedajo, da je za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor. Ta mora ustrezno ravnati z zemeljskim izkopom, ločeno skladiščiti nastale gradbene odpadke, preveriti možnost ponovne uporabe ali reciklaže na samem gradbišču ali jih oddati zbiralcem gradbenih odpadkov.

Evropa učinkovite rabe virov je eden izmed ciljev, ki jih je Evropa postavila do leta 2020 in ki vključuje tudi uporabo odpadkov kot vir. Cilj na področju gradbenih odpadkov je, da bi se jih do leta 2020 recikliralo 70 odstotkov.