Panoramske stene: Nekdaj potrata energije, zdaj obvezen element

Velike steklene površine prostor dodatno osvetlijo in ga navidezno povečajo, poleg tega omogočajo neposredno prepletanje notranjosti z zunanjostjo. Drsna vrata omogočajo večjo prehodnost, dajejo občutek zračnosti in povezanosti z okolico. Zelo dobrodošli so sončni dobitki, ki jih lahko izrabljamo skoraj vse leto, vendar mora biti panoramska stena pravilno umeščena, poleti pa pravilno senčena in zaščitena pred dežjem, pojasnjujeta arhitekta Mateja in Domen Gerkšič iz Arhitekturnega studia DMG, ki dodajata, da ima panoramsko steno prav vsak njun novozgrajeni objekt. Kot pravita, slabosti panoramskih sten pravzaprav ni, če so pravilno načrtovane in izvedene, poleg tega je zagotovljeno takšno senčenje, da se prepreči pregrevanje notranjosti.

Kje in kako jo načrtovati?

Da panoramska stena ne bi povzročila velikih izgub energije za ogrevanje oziroma hlajenje, je pri njenem načrtovanju in postavitvi treba upoštevati nekatere zakonitosti. Bistvena je pravilna umestitev glede na tloris stanovanja. Arhitekturni tandem Gerkšič svetuje, naj bo pozicionirana čim bolj proti jugu, saj se prostori, obrnjeni na južno stran, najbolj segrevajo. Kadar to ni mogoče, lahko – kot poudarjajo v podjetju Termodom – veliko nadoknadimo že z dobro izolativnimi stekli in izbiro ustreznih senčil.

Senčenje stekla je zelo pomembno, saj lahko panoramska stena poleti, če ni ustrezno zastrta, deluje kot radiator, opozarjata arhitekta. Svetujeta, da senčila predvidimo na zunanji strani, saj le tako preprečimo, da se steklo ne pregreje preveč. Uporabne so sicer vse vrste zunanjih senčil, a kot najbolj učinkovite navajata zunanje žaluzije. Ob tem je treba opozoriti na pogosto napako pri kombinaciji s senčili. Podometna izvedba senčil namreč pomika vgradnjo oken v notranjost, kar poslabša toplotno učinkovitost, opozarja Miloš Čadež iz podjetja M-Sora. Pri njih težave preprečijo tako, da stranki izrišejo detajle vgrad­nje glede na dejansko izvedbo stene (nosilni del, izolacija, senčilo). Gerkšičeva pa sta z izkušnjami prišla do še enega pomembnega spoznanja – ključni element, na katerega ne smemo pozabiti pri načrtovanju in postavitvi panoramske stene, je tudi napušč, ki steklene površine varuje pred dežjem. Če je poskrbljeno za prej naštete dejavnike, potem dodatno hlajenje ne bo potrebno, zagotavljata.

Zasteklitev

Sodobne arhitekturne smernice narekujejo vedno večje steklene površine, zato je pomembno, da izberete stekla z dobro toplotno izolativnostjo. Zadnje čase so zelo aktualne izvedbe, pri katerih sega steklo od tal do stropa, brez okvirjev, tako z notranje kot z zunanje strani. To omogoča atraktiven videz in zelo dobro toplotno izolacijo, pojasnjujejo v M-Sori.

Za zasteklitev veljajo enake zakonitosti kot pri klasičnih oknih. Proizvajalci svetujejo trojno zasteklitev, s katero dosežemo toplot­no prevodnost 0,6 W/mK. Z večjo površino se poveča tudi teža stekla, zato je zelo pomembna pravilna montaža – od nje je nam­reč odvisno tekoče delovanje drsnih sten, pojasnjujejo Termodomovi strokovnjaki. Na težave pri odpiranju velikih in zato izredno težkih sten s trislojno zasteklitvijo opozarjata tudi arhitekta Domen in Mateja Gerkšič. »S tem trpi tako okovje kot uporabnik, zato svojim strankam pri drsnih vratih velike površine svetujeva, da se rajši odločijo za dvoslojno steklo. To pozimi zagotavlja tudi več sončnih dobitkov kot trislojno.«

Profili

Panoramske stene je mogoče izdelati iz vseh obstoječih materialov (lesa, plastike in aluminija) in njihovih kombinacij. »Če upoštevamo samo material, je nekoliko v prednosti PVC, čeprav tudi leseni in aluminijasti profili ne zaostajajo kaj dosti. Veliko naših kupcev se odloči za aluminijaste, predvsem zaradi modernega minimalističnega videza, z njimi pa prav tako dosežemo visoko toplotno izolativnost (U = 0,84 W/m2K),« so izkušnje s strankami pojasnili v Termodomu. Bolj kot sama vrsta okvirja pa je pomembno mesto vgradnje stavbnega pohištva, je prepričan Čadež. Kot smo že opisali, je največ napak ravno pri vgrajevanju zasteklitve v kombinaciji z zunanjimi senčili.

Način odpiranja

Pri drsnih stenah je ključnega pomena mehanizem odpiranja. Odpiranje celotne steklene površine omogočajo tako imenovane zložljive stene, ki delujejo po sistemu harmonike – vratna krila se lahko odprejo vsa na eno stran, lahko pa tudi delno na eno in delno na drugo stran. »Pri večjih zasteklit­vah uporabljamo dvižno-drsni mehanizem, kar pomeni, da drsno krilo dvignemo na koleščke z ležaji ter tako dosežemo tekoče odpiranje oziroma zapiranje. Poznamo pa tudi nagibno-drsni sistem odpiranja, ki ga običajno uporabljamo pri manjših zasteklitvah,« pravijo v podjetju Termodom.

Pohodni prag

Nekdaj so bili velik izziv pri izdelavi in uporabi panoramskih sten visoki pragovi – z estetsko-uporabnega vidika in z vidika tesnjenja. Pozneje so jih nadomestili nizki pohodni profili s termočleni, ki so sprejemljivi tudi glede toplotne izolativnosti, pojasnjuje Miloš Čadež in dodaja, da imajo v ponudbi drsna vrata z minimalnim pragom. Svoje nato naredijo še arhitekti, ki detajle prehoda rešijo tako, da je prag skoraj izenačen z višino končnega tlaka. »Pri takšnih detajlih je treba biti pozoren, da so pravilno rešeni toplotni mostovi in da je pravilno izvedena montaža po smernicah RAL. Poleg tega mora izvajalec oken zagotoviti kakovostno tesnjenje,« povzame arhitekt Domen Gerkšič.