Pravi material na pravo mesto

Tako kot za proizvodnjo EPS se tudi za proizvodnjo XPS kot osnovna surovina uporablja polistiren, le da ta ne vsebuje plina pentana. Pri polistirenu uporabijo penila, ki jim dodajo aditive za zagotavljanje zahtevane lastnosti posameznega izdelka, šele med proizvodnim procesom, pravi Marjeta Lutman, vodja marketinga v podjetju Fibran Nord, ki je proizvajalec ekstrudiranega penjenega polistirena. Pove še, da ima vsak proizvod svojo recepturo, med drugim osnovni surovini dodajajo ogljikov dioksid, različne smukce, dodatke proti gorenju in druge dodatke. Lutmanova še doda: »Vse obrezke, ki nastanejo pri oblikovanju plošč v končni proizvod, uporabimo v proizvodnji, tako da trdnih odpadkov praktično ni.«

Postopek izdelave XPS se povsem razlikuje od postopka za EPS. V osnovi vse surovine in dodatke zmešajo. Potem jih dozirajo v ekstruder, posebno prešo, in raztalijo pri visoki temperaturi in tlaku. Dodajo še penilo, nato pa se penasta masa iztisne skozi primerno oblikovano šobo glede na zahtevano debelino na tekoči trak. Tu se ohladi, potem jo razrežejo v različne dolžine ter oblikujejo robove in površine. Na koncu sledi še pakiranje in zlaganje na palete. Ves postopek je avtomatiziran, pravi Lutmanova.

Za izolacijo vlažnega okolja

Ekstrudirani penjeni polistiren je material, ki se uporablja za posebne namene. Material je termoplast, kar pomeni, da je omejena najvišja še primerna temperatura uporabe, in sicer na 75 stopinj Celzija, omejitve pri nizkih temperaturah pa so pri pribilžno -50 stopinj Celzija, razlaga Lutmanova. Zato se XPS največkrat uporablja tam, kjer drugi toplotnoizolacijski materiali ne morejo kakovostno in trajno toplotno ščititi objektov in sčasoma izgubijo lastnosti, ki so jih imeli v času vgradnje. To je največkrat v vlažnem okolju ali pod velikimi mehanskimi obremenitvami. Glavne lastnosti estrudiranega penjenega polistirena so zelo visoka tlačna trdnost, nizka vodovpojnost, odlična razplastna trdnost, trajnost ter dimenzijska stabilnost. Toplotnoizolacijske lastnosti so enake kot pri drugih najpogosteje uporabljanih toplotnoizolacijskih materialih, navaja Lutmanova. Gostota materiala pa nima posebnega vpliva na tehnične lastnosti ekstrudiranega penjenega polistirena. V proizvodnem procesu lahko spreminjajo surovine in dodatke ter same pogoje v ekstruderju ter s tem spreminjajo lastnosti materiala.

XPS se v gradbeništvu uporablja v ploščah različnih mer, različno obdelanih površin ter robov. Posamezni izdelki imajo specifične tehnične lastnosti, prilagojene namenu uporabe, kot jih določajo evropske smernice za posamezne namene. Za zaščito hidroizolacije in toplotno zaščito objekta v zemlji, to je kletnih sten, temeljev in plošč na terenu, se v Evropi praviloma uporablja ekstrudirani polistiren, ki ima najmanj 300 kPa tlačne trdnosti ali 30 ton na kvadratni meter ter minimalno dolgotrajno difuzijsko vodovpojnost. XPS je zato zelo primeren tudi za izolacijo v kopalnicah, savnah in bazenih. Plošče, ki se uporabljajo v ta namen, morajo imeti popolnoma zaprto (gladko) površinsko strukturo in robove v obliki črke L, razlaga Lutmanova. Enaki pogoji veljajo za ravne obrnjene strehe, na katerih je XPS nameščen nad hidroizolacijo in jo ščiti pred temperaturnimi vplivi. Toplotna izolacija torej ne sme vpijati vlage, da ne postane toplotni prevodnik, hkrati pa mora ohranjati mehanske lastnosti. Priporočljiva debelina toplotne izolacije na ravnih strehah za stanovanjsko hišo je po trenutno veljavnem pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah najmanj 18 centimetrov.

Ekstrudirani polistiren z brušeno površino se uporablja tudi za obdelavo strešnih napuščev, obrobe okenskih in vratnih špalet, izolacijo toplotnih mostov na robovih plošč ali celotne fasade. Izdelki za izolacijo na fasadi imajo posebne lastnosti in so za ta namen zadovoljivo paroprepustni ter vodoodbojni, pravi Lutmanova, pri tem pa opozarja, da morajo imeti fasadni sistemi evropsko izjavo o skladnosti, ki ga nosilec fasadnega sistema izda na podlagi pridobljenega evropskega tehničnega soglasja.

XPS z brušeno ali hrapavo površino, kar pomeni, da ima odprte mikropore, je zaradi kakovostnega oprijema malte primerna izolacija za fasadni cokel, ki je zelo izpostavljen vremenskim vplivom. Tudi tu se priporoča rob plošč v obliki črke L, ki preprečuje nastanek linijskih toplotnih mostov, še pove Lutmanova.

Življenjska doba XPS za uporabo v gradbeništvu je enaka življenjski dobi objekta, pravi sogovornica. Vendar dodaja, da je material v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali razmeroma nov, zato je težko natančno opredeliti njegovo trajnost, čeprav se v gradbenih konstrukcijah uporablja že več kot 40 let, ne da bi ga bilo treba zamenjati. Seveda mora biti primerno vgrajen in zaščiten pred vplivi ultarvijoličnega sevanja, visokimi temperaturami in mehanskimi poškodbami, še poudarja sogovornica in dodaja: »XPS iz konstrukcijskih sklopov, ki bi jih bilo treba zaradi kakršnega koli razloga sanirati, lahko znova uporabimo. S tem ne obremenjujemo okolja in si ne delamo dodatnih stroškov.«

Preverjanje kakovosti in skladnosti materiala

Po zakonu o gradbenih proizvodih se za dokazovanje skladnosti uporabljata produktni standard SIST EN 13 164 in krovni standard za vse toplotnoizolativne materiale SIST EN 13 172. Lutmanova pravi: »V skladu s tem standardom mora meritve osnovnih in deklariranih lastnosti opraviti pooblaščeni organ, v našem primeru je vse meritve opravil Zavod za gradbeništvo iz Ljubljane, ki ima potrebna potrdila za opravljanje vseh zahtevanih meritev. Hkrati moramo izvajati redno lastno kontrolo in meriti tehnične lastnosti materialov v svojem laboratoriju, kar je vse do potankosti opredeljeno v standardu.« Na podlagi izpolnitve vseh teh zahtev in postopkov lahko proizvajalec izda izjavo o skladnosti in označi proizvod z znakom CE.

XPS je gorljiv material, ki je po SIST EN 1351/1 razporejen v razred gorljivosti E. To pomeni, da je primeren za uporabo v gradbeništvu. Vgrajen mora biti tako, da ni neposredno izpostavljen ognju. Plošče XPS se vedno vgrajujejo v neko konstrukcijo, ki jih ščiti pred neposredno izpostavljenostjo.

Delo in dom, 13. junij 2007