Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Obnova

Zakaj nastanejo razpoke na stavbah in kako jih učinkovito sanirati?

Razpoke na stavbi so pogost pojav, ki nastane zaradi različnih dejavnikov, kot so lastnosti gradbenih materialov, obremenitve, vremenski vplivi, posedanje terena in stavbe, toplotni skrčki in raztezki, spremembe v tleh. V prispevku obravnavamo glavne vzroke za nastanek, značilnosti in načine sanacije razpok.
Manjše razpoke v zidovih lahko skrijemo s kitom in opleskom. Za boljši rezultat jih moramo bandažirati.
Foto: Sima/Shutterstock
Manjše razpoke v zidovih lahko skrijemo s kitom in opleskom. Za boljši rezultat jih moramo bandažirati. Foto: Sima/Shutterstock
13. 1. 2025 | 12:30
13. 1. 2025 | 14:13
9:54

Razpoke so zunanji vidni znak dogajanja v strukturi materiala. Najbolj pogoste so lepotne, ki so statično neproblematične. Posedanje stavbe je pretežni vzrok zanje, ni pa edini. Veliko razpok nastane na stiku dveh materialov in pod vplivom zunanjih temperatur. Razlog so različni raztezki ali skrčki materialov pri pregrevanju ali hlajenju. Ne pozabimo, da letna temperaturna nihanja na strešni kritini hitro dosežejo 100 stopinj Celzija. Praviloma to pri klasičnih strešnikih ne ustvarja težav. Ker so majhni, se vsak brez težav skrči ali raztegne za kakšen milimeter.

Povsem drugače je pri kovinski strehi ter keramiki na balkonu ali terasi. Prav težave na balkonih in terasah so pogosto predmet svetovanja. Ker se keramika ali kamen ne moreta prosto raztezati ali krčiti, začnejo pokati fuge in tudi ploščice. Zato je treba na nekaterih površinah narediti dilatacijo. To je gradbeni element, ki omogoča širjenje in krčenje materiala brez poškodb.

Vsaka razpoka v ovoju – in teh potencialnih mest za razpoke je zelo veliko – pomeni nevarnost zamakanja deževnice in neželeno prehajanje vlage v notranjost ali iz nje. V našem podnebju je zmrzovanje tisti proces, ki poškoduje gradbeno konstrukcijo.

Vzroki za nastanek razpok

Razpoke na stavbi so zunanji vidni znak dogajanja v strukturi gradbenega materiala, razlogi za njihov nastanek, ki jih navajamo v nadaljevanju, in njihove posledice za trdnost hiše pa se zelo razlikujejo, nekatere so samo estetska težava, najresnejše pa vplivajo na statiko stavbe.

Sušenje materialov: Svež beton ali omet se pri sušenju in strjevanju krči, kar lahko povzroči razpoke. Tveganje zmanjšamo z ustrezno nego betona med strjevanjem.

Raztezanje in krčenje materialov zaradi temperaturnih sprememb: Nezadostni dilatacijski spoji lahko povzročijo razpoke.

Neenakomerno posedanje temeljev zaradi šibkih ali nestabilnih tal: Spremembe vlage v tleh zaradi suše ali poplav pospešujejo premikanje tal.

Prekomerne obremenitve zaradi nepravilno načrtovanih nosilnih elementov.

Dinamične obremenitve, kot so potresi in vibracije, lahko poškodujejo konstrukcijo.

Uporaba neprimernih materialov z neustreznimi lastnostmi ali neprimerna vgradnja.

Napake pri načrtovanju ali gradnji: Najpogostejše so neupoštevanje pravilnih konstrukcijskih detajlov, pomanjkanje armature ali nepravilna vgradnja nosilnih elementov.

Vplivi okolja: Tu je najpomembnejša voda v treh pojavnih oblikah, kot deževnica ter kapilarna in kondenzna vlaga. Največjo škodo naredi zmrzovanje v tleh in na stavbi.

Korozija armature: Statično pomembne razpoke lahko nastanejo tudi zaradi korozije armature v betonskih konstrukcijah ter zaradi vdora vode ali soli v konstrukcijo stavbe.

Tudi netesna mesta žlebov pri odvajanju deževnice povzročajo razpadanje fasade zaradi zmrzovanja. Foto: Bojan Žnidaršič
Tudi netesna mesta žlebov pri odvajanju deževnice povzročajo razpadanje fasade zaradi zmrzovanja. Foto: Bojan Žnidaršič

Vrste razpok

Površinske razpoke se pojavijo na ometu ali betonski površini, praviloma zaradi krčenja in raztezanja. Varnostno in statično ne vplivajo na nosilnost, dojemamo jih kot estetski problem.

Strukturne razpoke so večje in globlje, saj segajo v nosilne elemente. Pogosto opozarjajo na resne težave na stavbi, kot so posedanje temeljev, plazenje terena ali neenakomerna obremenitev.

Diagonalne razpoke so dvojne. Na zunan­jih in notranjih stenah kažejo na verjetno premikanje ali posedanje temeljev, pri okenskih in vratnih odprtinah pa se pojavijo zaradi statične oslabitve odprtine.

Navpične ali vodoravne razpoke: Navpične razpoke praviloma kažejo na posedanje stavbe, vodoravne pa na strukturne težave zaradi neenakomernih in stranskih obremenitev.

Preventiva

Preventiva ima vedno prednost pred odprav­ljanjem posledic napak. Pri razpokah je na voljo precej preventivnih pristopov, ki jih med svetovanjem vedno izpostavljam. Pravilna diagnoza in pravočasno ukrepanje sta ključna za dolgoročno varnost in stabilnost stavbe ter preprečevanje nadaljnje škode. Ključni pristopi so: kakovostno načrtovanje in gradnja z uporabo ustreznih materialov; vzdrževanje vseh žlebov, peskolovov in ponikalnic za odvod deževnice s strehe, ceste, dvorišča in vrta; redni pregledi konstrukcije po potresih ali vremenskih ekstremih; ustrezna zaščita materialov pred vremenskimi vplivi; vgradnja dilatacijskih spojev na primernih mestih; uporaba elastičnih materialov za zapolnitev razpok; sprotna popravila zaradi termičnih vplivov ter izboljšanje odtoka površinske vode in drenaže okoli stavbe za preprečevanje vpliva vlage na stavbo.

Sanacija razpok

Kot pred vsakim odpravljanjem težav moramo nedvoumno prepoznati vzroke nastanka razpok. Površinske razpoke so predvsem estetski problem, zato jih lahko saniramo sami s tesnjenjem in opleskom. Pri strukturnih, diagonalnih, navpičnih in vodoravnih pa predlagam posvet s strokovnjakom.

Manjše površinske razpoke: Razpoko očistimo in nanesemo elastično maso za zapolnitev (npr. akrilne mase ali silikonski kit); znova omečemo ali pobarvamo.

Strukturne razpoke: Pogosto se izvede injektiranje epoksidne smole ali poliuretana za zapolnitev razpok v betonskih elementih. Praviloma se ob tem stavba dodatno ojača s kovinskimi sidri ali dodatno armaturo.

Sanacija temeljev:​ To je velik in obsežen sklop, saj je treba na omejenem in težko dostopnem mestu hkrati reševati tri največje težave vsake stavbe. To so odprava posedan­ja ter izvedba hidro- in toplotne izolacije. Zato v takih primerih predlagam izdelavo elaborata. Drugače lahko stanje stavbe še poslabšamo. Pri večjih težavah s posedanjem se uporabljajo metode, kot so podkopavanje temeljev, injektiranje cementne mešanice ali ojačanje temeljev s pilotiranjem.

Stiki

Opozoril bi še na eno razpoko, ki to dejansko ni, posledice pa so podobne ali celo bolj izrazite kot pri drugih razpokah. To so vrzeli ali špranje na stiku med pločevinasto obrobo okrog dimnika, pločevinasto ravno streho z zidom, pločevinasto okensko poličko z okvirjem in vse strešne obrobe. V vseh primerih je posledica zamakanje v konstrukcijo stavbe in plesen v notranjih prostorih.

Dilatacija

Dilatacija ni napaka, saj ni razpoka. Dilatacije so zavestno narejene reže, ki omogočajo nadzorovano raztezanje in krčenje gradbenih materialov zaradi temperaturnih sprememb, premikanja tal ali drugih vplivov. Ti spoji preprečujejo razpoke in poškodbe v stavbah ter infrastrukturnih objektih zunaj dilatacije. Zato so pravilno narejeni in zatesnjeni dilatacijski spoji ključni za zagotavljanje trajnosti in varnosti konstrukcij.

Nakup nepremičnine

Razpoke na stavbi nam dajejo nekakšen zgodovinski vpogled v stanje nepremičnine. So indikator, ki se ga ne da prekriti z beljenjem. Zato so med svetovanjem pred nakupom nepremičnine razpoke prva stvar, na katero sem pozoren. Opozarjajo na premikanje tal, nestabilno zemljišče, slabo nosilnost tal, pa tudi na varčevanje z materiali v času gradnje, nedomišljene rešitve in napačno izvedbo. Slaba nosilnost tal je pričakovano slaba na Ljubljanskem barju in drugih podobnih terenih. Na slabo nosilnost tal ali plazovit teren pa naletimo tudi drugje. Pri odkrivanju nekonsistentnih tal so prav razpoke najboljši in takojšen indikator. Vedno so to konstrukcijske razpoke, praviloma tudi razpoke zaradi posedanja.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine