Sanacija plesni: Če zunanja izolacija ni izvedljiva, lahko steno ogrejemo z grelno mrežo

Stavba je bila zgrajena leta 2000. Stene so opečnate in toplotno izolirane s toplotno izolacijo debeline 5 do 7 cm iz ekspandiranega polistirena. Tudi streha in strop proti podstrešju sta toplotno izolirana v skladu z veljavno zakonodajo v času gradnje. Okna in vrata v stanovanju imajo PVC-okvirje in vgrajeno steklo s toplotno prehodnostjo Ug= 1,1 W/m2K. Pred dvema letoma so streš­no okno na severni strani strehe v kuhinji zamenjali s sodobnim strešnim oknom s toplotno prehodnostjo Ug= 0,8 W/m2K.

Plesen se pojavlja na celotni severni steni kuhinje in je najbolj izrazita v desnem vogalu ter v notranjosti kuhinjske omarice. Že po videnem lahko z gotovostjo govorimo o izrazitem toplotnem mostu.

Toplotni mostovi

Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih. To pomeni, da je na toplotnem mostu v zimskem času toplotni tok iz notranjega, ogrevanega okolja v zunanje okolje močno povečan. Na takem mestu je zato tudi temperatura notranje površine nižja.

Glede na vzrok nastanka delimo toplotne mostove na konstrukcijske (tudi: materialne), konvekcijske (nekontrolirano uhajanje zraka; netesna mesta) in geometrijske (sprememba geometrije konstrukcije). V praksi pogosto nastopijo t. i. kombinirani toplotni mostovi, na primer kombinacija konstrukcijskega in geometrijskega toplotnega mostu.

Vsako znižanje notranje površinske temperature konstrukcije, ki sicer opozarja na toplotni most, še ni nedovoljeno znižanje. Z drugimi besedami, toplotne mostove ločimo na »dovoljene« in »nedovoljene«. Pri slednjih gre za takšno spremembo v toplotnem uporu, da obstaja nevarnost površinske kondenzacije vodne pare.

Sprememba sicer enakomernega toplotnega upora na ovoju stavbe (na primer nesklenjenost toplotne zaščite) je osnovni vzrok za konstrukcijski toplotni most. Nastane tam, kjer je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (na primer armirani beton ali jeklo) in ni toplotno zaščiten ne z zunanje ne z notranje strani.

Geometrijski toplotni most nastopi na delu ovoja stavbe, kjer je zunanja površina, skozi katero toplota prehaja iz ogrevanega prostora v zunanje okolje, precej večja od notranje (na primer vogal). Temu se v praksi seveda ne moremo izogniti.

V območju toplotnih mostov se lahko temperatura notranje površine precej zniža. Prva posledica nižje temperature je povečano odlaganje prahu na takih mestih. Ob določenih neugodnih razmerah (nizka temperatura in visoka relativna vlažnost ob sočasnem nezadostnem prezračevanju) je lahko v zimskem času temperatura notranje površine nižja od temperature rosišča, posledica pa je površinska kondenzacija vodne pare. Če se to dogaja pogosto, se lahko razvije plesen.

Površinska kondenzacija in nastanek plesni

Vzroke za čezmerno vlago in razvoj plesni je težko točno določiti, ker sta oba pojava povezana z mnogimi dejavniki. Najbolj pogost vzrok je nepravilna gradbena zasnova posameznih konstrukcijskih elementov ali celot­ne stavbe (prej omenjeni toplotni mostovi), nepravilno prezračevanje in ogrevanje ter tudi neustrezen režim uporabe prostora.

Nevarnost kondenzacije vodne pare na površini konstrukcije je odvisna od količine vlage v zraku in od temperature površin, s katerimi pride zrak v stik. Tako morata biti za kondenzacijo pare izpolnjena dva pogoja: vir vodne pare oziroma vlage ter površina, na kateri nastane kondenzacija. Če je temperatura na površini gradbene konstrukcije nižja od rosišča temperature notranjega zraka, to povzroči kondenzacijo. Prenizka temperatura površine je lahko posledica nezadostnega ogrevanja in zato lokalno povečanega toplot­nega toka skozi njo.

Če pride do navlaženja ob mrzlem in suhem vremenu, je vzrok najverjetneje kondenzacija, če pa se to zgodi v času obilnejših padavin, je primarni vzrok skoraj zagotovo absorpcija oziroma prodor vlage v sloje prizadetega konstrukcijskega sklopa.

Pri preprečevanju navlaževanja konstrukcijskih sklopov zaradi kondenzacije je bist­venega pomena, da se zagotovi pravilno in zadostno prezračevanje prostorov. Tako lahko vlaga, ki jo vsebuje topel notranji zrak, difundira oziroma pod vplivom razlik v parnih tlakih s konvekcijo preide v zunanjost. Vir vlage ni nujno v prostoru, kjer se pojavi površinska kondenzacija in/ali plesen. Vod­na para iz kuhinje ali kopalnice lahko najde pot v spalnico, ki ima nižjo temperaturo in hladnejše stene. Zlasti neugoden je lahko ta pojav v stanovanjih v dveh etažah (t. i. dup­leks), posebno kadar gre za odprto zasnovo tudi po višini (odprta povezava spodnjega in zgornjega dela).

Termografska analiza in meritve mikroklime

Ob ogledu stanovanja smo s termokamero naredili nekaj posnetkov kritičnih mest, kjer se pojavlja plesen. V času pregleda konec letoš­njega marca se je temperatura zunanjega zraka gibala med 12 in 15 °C, njegova relativna vlažnost pa je bila okrog 60 odstotkov. Tu moramo takoj navesti, da smo termografski pregled stanovanja izvedli v obdobju, ko so bile zunanje temperature več dni prej pozitivne (med 8 in 15 °C), kar je deloma vplivalo na rezultate v smislu absolutnih vrednosti temperatur. Ob nižjih zunanjih temperaturah bi bile tudi notranje površinske temperature nižje. Vendar so nas v tem primeru bolj zanimale razlike med površinskimi temperaturami na posamez­nih mestih (odkrivanje toplotnih mostov) kot njihove najnižje vred­nosti (odkrivanje zadostnih pogojev za površinsko kondenzacijo).

Termografska analiza lahko le identificira potencialna toplotno šibka mesta (toplotne mostove), ne more pa neposredno definirati vzroka za (čezmerno ali neobičajno) povišanje oz. znižanje površinskih temperatur, torej za sam nastanek toplotnih mostov.

Kakor je bilo omenjeno, na navedeno vplivata tudi režim ogrevanja in prezračevanja. Konkretnejše odgovore bi verjetno dobili ob izvedbi pregleda v začetku ogrevalne sezone. Na podlagi daljših meritev mikroklimatskih parametrov v stanovanju vidimo, da je povprečna temperatura zraka v času meritev znašala 21,8 °C, relativna vlažnost zraka pa 54 odstotkov. Pri dani temperaturi in relativni vlažnosti zraka v prostoru se začne pojavljati rosenje na površini (s čimer se vzpostavijo razmere za razvoj plesni) pri površinski temperaturi 12,55 °C. Ob naši meritvi je bila površinska temperatura v kritičnem vogalu 16 °C, kar nakazuje na pojav konkretnega toplotnega mostu. Meritev mikroklime smo izvedli tudi v omari pod kuhinjskim pultom. Povprečna temperatura zraka je v času meritve znašala 19,8 °C, povprečna relativna vlažnost pa 70 odstotkov. Iz podatkov o gibanju temperature in relativne vlažnosti smo ugotovili, da v omari skoraj ni gibanja oz. mešanja zraka.

Predlogi sanacije

Najboljši in najučinkovitejši ukrep sanacije bi bila vgradnja dodatne zunanje toplotne izolacije na fasadi in dodatno toplotno izoliranje poševnega dela stropa v kuhinji, kar pa zaradi pomanjkanja prostora ni izvedljivo drugače kot z odstranitvijo strehe. Vendar ta ukrep ekonomsko in organizacijsko (večstanovanjska stavba) ni smiseln.

Druga možnost je vgradnja grelne mreže na celotni severni steni kuhinje. Tanke grelne mreže so namenjene ogrevanju sten in tal v bivalnih prostorih. Odstraniti bi bilo treba obstoječo keramiko in vgraditi grelno mrežo v cementno lepilo ali izravnalno maso neposredno pred polaganjem keramike. Mogoče jo je položiti tudi na obstoječo keramiko in čez njo nove keramične ploščice.

Tipska širina grelnih mrež je navadno 0,5 metra, kar omogoča preprosto polaganje in razporeditev mreže po želeni površini. Za upravljanje se uporabi termostat s tipalom v steni, ki je lahko analogni ali digitalni s časovnimi nastavitvami. Nastavi se ustrezna površinska temperatura stene, ki bo preprečevala pojav površinske kondenzacije, in termostat poskrbi za vklop in izklop gretja. Grelna mreža bi ogrevala tudi steno za omaro, ki je najbolj kritično mesto za pojav ples­ni, saj tam ni mogoče izvesti prezračevanja.

Kot tretjo možnost predlagamo, da severno steno na notranji strani obzidajo s ustreznim toplotnoizolacijskim materialom. Ustrezen material je npr. multipor, masiven material z izolacijskim učinkom, ki je primerljiv z drugimi toplotnoizolacijskimi materiali. Je difuzijsko odprt, kar pomeni, da celična struktura in mineralni materiali omogočajo izmenjavo vodne pare v prostoru z okolico in obratno.

Ne glede na to, za katero predlagano mož­nost se bo stranka odločila, bi bilo smotrno, da dodatno toplotno izolirajo še steno med kuhinjo in shrambo. Na hladni strani naj jo obložijo z nekaj centimetri toplotne izolacije v razdalji najmanj enega metra od vogala. Tudi s tem ukrepom se bo površinska temperatura v vogalu dvignila in se bo zmanjšala možnost za pojav površinske kondenzacije.