Sanacija po poplavah: Najprej sušenje, nato sanacija

Namočene zidove in tlake začnemo sušiti takoj, ko voda odteče. Najprej pa jih moramo očistiti; notranje zidne površine temeljito speremo z vročo vodo, ki smo ji dodali detergent, trdovratnejše madeže bo najverjetneje treba odstraniti s krtačo. Čiščenje površin, ki so prišle v stik z vodo, onesnaženo s fekalijami, opravimo po navodilih pristojnih sanitarnih služb.

Učinkovito prisilno sušenje zidov in tlakov

Betonske in kamnite konstrukcije se brez uporabe sušilnih naprav sušijo počasi, komaj milimeter na dan, kar pomeni le centimeter v desetih dneh. Opečni zidovi se sušijo malo hitreje, a še vedno ne tako hitro, kot bi si želeli. Dejstvo je, da naravno sušenje (z intenzivnim ogrevanjem in zračenjem večkrat na dan) poteka prepočasi. Masivni zid, debel 30 do 40 centimetrov, se bo do še sprejemljive stopnje vlažnosti sušil štiri do šest mesecev. Sušenje je sicer hitrejše jeseni in pozimi, ko je zunanji zrak bolj suh.

Preden se lotimo kakršnih koli sanacijskih posegov, se mora vlažnost zidov zmanjšati pod pet odstotkov, kar pa brez posebnih izsuševalnih naprav traja predolgo. Opeka, denimo, popije do 20 odstotkov vode glede na svojo težo – v opečnih zidovih 20 kvadrat­nih metrov velike sobe, kjer je voda segala meter in pol visoko, je več kot 2000 litrov vode. Sušenje s klasičnim sušilnikom, ki lahko odvzame približno 60 litrov vode na dan, bi torej trajalo približno 40 dni. Hitrejši in učinkovitejši so zmogljivi sušilniki, ki jih je mogoče najeti, vendar je treba upoštevati, da bodo stroški sušenja skupaj s stroškom za porabljeno električno energijo precej veliki.

Tlake v hišah novejšega datuma, ki so zgrajene v skladu s sodobnimi predpisi, je treba čim prej prisilno osušiti. Izsuševanje vode iz sloja talne toplotne izolacije močno ovira folija, vgrajena pod talnim estrihom. Najhitrejši način odvajanja te vode je strojno vpihovanje toplega zraka v talne vrtine, ki segajo do talne hidroizolacije, med seboj pa so oddaljene od metra do metra in pol.

V starejših hišah in tistih, v katerih je kot toplotna izolacija v tlakih vgrajena kamena volna, moramo tlake odstraniti vse do sloja hidroizolacije. Če je treba, hidroizolacijo obnovimo oziroma dopolnimo z vgradnjo dodatnega bitumenskega varilnega traku, obstoječih bitumenskih trakov pa ni priporočljivo odstranjevati, čeprav so že dotrajani. Na tako pripravljeno površino vgradimo najmanj deset do dvanajst centimetrov debel sloj toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena, ki ne vpija vode, sledi sloj polietilenske folije in nato armirani estrih iz hitro sušečega se betona.

Sanacija fasadnih površin

Način obnove fasadnih površin, ki so bile ob poplavah namočene, je odvisen od vrste in obsega poškodb, pred kakršnimi koli posegi pa je treba počakati, da se fasadna površina osuši, kar traja najmanj mesec dni. Najmanj zahtevna je sanacija fasade z vgrajeno izolacijo iz ekspandiranega (EPS) ali ekstrudiranega (XPS) polistirena; materiala namreč ne vpijata vode, zato je pogosto potrebno le obnovitveno barvanje.

Fasadno površino najprej očistimo s toplo vodo in detergentom, ko se posuši, pa nanesemo razredčeni specialni globinski osnovni premaz, ki se uporablja za impregnacijo močno vpojnih gradbenih podlag pred barvanjem z disperzijskimi barvami, pred glajenjem z izravnalnimi masami in pred izdelavo tankoslojnega dekorativnega ometa. Za končni nanos izberemo ustrezno fasadno barvo.

Če imamo v fasadnem sistemu vgrajeno toplotno izolacijo iz mineralne volne, je najverjetneje prepojena z vodo. Namočeni del fasade navadno seže najmanj 20 centimetrov nad mejo, do katere je segala poplavna voda – vse do tod je treba fasadni sistem odstraniti in ga nadomestiti z novim, pri čemer je priporočljivo izbrati manj vpojno toplotnoizolacijsko oblogo (EPS ali XPS).

Podzidka (cokla) iz XPS ni treba odstranjevati, zadostuje, da zamenjamo oblogo iz mineralne volne nad njim. Da stik nove in stare fasadne obloge ne bo preveč moteč, ga oblikujemo v fugo, ki jo po nanosu zaključnega ometa zapolnimo s trajnoelastičnim kitom v enakem barvnem odtenku, kot je fasada.

Vendar opisani sanacijski poseg ne zagotav­lja, da bo fasada varna pred poškodbami pri morebitnih ponovnih poplavah. Če torej želimo trajnejšo zaščito, je treba izbrati zahtevnejši in dražji način sanacije, pri katerem spodnji del fasade zaščitimo pred namakanjem z ustreznim hidroizolacijskim slojem, vgrajenim pod dekorativni omet. Hidroizolacijski sloj je treba natančno povezati z vertikalno izolacijo objekta, in sicer pod vznožnim robom fasadne toplotnoizolacijske obloge.

-----

Način sanacije notranjih zidnih površin, ki so bile uničene v poplavi, je odvisen od vrste in intenzivnosti poškodb. Poseben problem so površine, ki so bile daljši čas v stiku z vodo, onesnaženo z izlitim kurilnim oljem, fekalijami ali strupenimi in drugimi nevarnimi snovmi. V vsakem primeru velja pravilo, da je treba površine najprej temeljito očistiti.

• Stenski omet, ki je zaradi poplavne vode in kapilarne vlage močneje kontaminiran s hidrofobnimi vodotopnimi solmi, je treba odstraniti do višine najmanj pol metra nad vidno mejo poškodb. V njem so se namreč nakopičile soli, ki bodo, če jih ne odstranimo, vedno znova povzročale propadanje ometa in opleska. Odstranitev notranjega ometa je prav tako nujna, če je bil močneje onesnažen s fekalno vodo ali kurilnim oljem.
• Novi omet mora biti hidrofoben, ki vpija občutno manj vode in je tudi manj občut­ljiv na vodotopne soli.
• Mesta, kjer oplesk in izravnalne mase le odstopajo, do zdrave podlage očistimo s sirkovo krtačo ali gladilko. S krtačenjem odstranimo tudi morebitne izlužene soli. Očiščeno površino po potrebi še obrusimo (najprimernejši so brusni papirji številk med 80 in 120).
• Poškodbe na tako očiščeni in suhi površini izravnamo z izravnalno maso. Izbira ustrezne izravnalne mase je odvisna od obsega in globine poškodb.
• Da madeži ne bi več prodirali na površino, izberemo barvo, primerno za površine, ki so še deloma navlažene in prepojene z vodotopnimi solmi. Eno- ali dvoslojni nanos (izjemoma trislojni) takšne barve učinkovito veže nase večino hitro topnih snovi in nevtralizira manj intenzivne oljne madeže.
• Enak premaz je primeren tudi za končno barvanje saniranih zidnih površin.