Stavbno pohištvo: Sodobna vgradnja vertikalnih oken in zunanjih vrat

Tudi energijsko najvarčnejše in najkakovostnejše vertikalno okno (sem spadajo okna, balkonska, drsna, dvižno-drsna in harmonika vrata ter panoramske stene), ki ni vgrajeno po pravilih stroke, ne zagotavlja funkcionalnosti in bivalnega ugodja. Vgraditi ga je treba tako, da poleg pravilne in predvsem zadostne mehanske pritrditve poskrbimo tudi za pravilno tesnjenje rege med konstrukcijo in okvirjem stavbnega elementa.

Vgradnja oken in zunanjih vrat mora biti konstrukcijsko pravilna. Upoštevati mora vse vplive in obremenitve, ki sta jim izpostavljena tako stavbni element kot vgradna rega med njim in obodnimi konstrukcijami. Po definiciji je rega namenoma narejena vrzel med dvema gradbenima elementoma. Okensko priključno rego je treba trajno zatesniti tako, da se  preprečijo neželeni vplivi z notranje in zunanje strani.

Kaj vključuje sodobna vgradnja

Sodobno vgradnjo imenujemo vgradnjo, ki vključuje načrtovanje, pripravo odprtine in podlage, mehansko pritrditev, tesnjenje rege v treh ravneh, vgradnjo polic in senčil in zaključna dela okoli špalet, če gre za zamenjavo stavbnih elementov. Povsem zmotno je mnenje, ki je žal precej razširjeno tudi v stroki, da se smernica RAL ukvarja samo s tesnjenjem rege v treh ravneh, v praksi je uveljavljen pogovorni izraz RAL-vgradnja.

Nemško združenje RAL namreč že vrsto let objavlja in posodablja smernico, ki vsebuje podrobna tehnična navodila in besedilne in slikovne opise postopkov vgradnje stavbnega pohištva; to RAL smernico tako štejemo kot opis zadnjega stanja tehnike. Smernica ne razlaga le tesnjenja rege v treh ravneh, temveč opisuje vse korake vgradnje, kjer je omenjeni način tesnjenja nadgradnja klasičnih postopkov. Brez njega ne moremo izpolniti naprednih meril za zrakotesnost niti ne doseči kazalnikov skoraj ničenergijskih stavb. V Sloveniji so edina merila za vgradnjo vertikalnih oken in zunanjih vrat zapisana v okviru projekta Znak kakovosti v graditeljstvu.

Načrtovanje

Za vsak uspešno izveden projekt je celovitost faze načrtovanja. Med načrtovanjem poleg tehtanja tehničnih značilnosti presojamo tudi o ekonomskih vidikih investicije na podlagi primerjave izvedbenih možnosti, s čimer vplivamo med drugim na stroške vzdrževanja in dolgoročno zadovoljstvo uporabnikov. Na dimenzije in lego odprtine ter na ravnino namestitve elementa v njej vplivajo različni dejavniki: vrsta stavbe (šola ali vrtec, športni objekt, industrijska ali več stanovanjska stavba), ciljni energijski standard (npr. skladno s trenutnim predpisom, pasivni, skoraj nič-energijski), lokacija (npr. moč in smer vetra, značilnosti padavin; izven roba zidu, na zunanji rob, na sredino ali na notranji rob zidu) in še številni drugi. Hkrati pa ti dejavniki pogojujejo tudi odločitve o nujnih tehničnih lastnostih izdelkov, o pritrdilnih sredstvih in načinu pritrjevanja ter o sistemu tesnjenja rege.

Odprtina

Zidarska odprtina mora biti pravokotna ter primerne velikosti glede na material in dimenzijo stavbnega elementa. Upoštevati moramo raztezke in skrčke materialov in glede na izbran sistem tesnjenja v treh ravneh izbrati pravšnjo širino (od 1 do 3 cm) rege med okvirjem in konstrukcijo.

Namestitev v odprtino

Pred namestitvijo stavbnega elementa v odprtino je treba ponovno izmeriti stavbni element in odprtino ter preveriti ravnost in trdnost podlage. Tu se izkaže pomen podrobnega načrtovanja, natančne izdelave odprtine in skrbnih izmer. Sledi zaris točne lege v odprtini oz. pozicioniranje stavbnega elementa. Groba namestitev elementa omogoči preverjanje pogojev za vgradnjo in morebitno modificiranje izvedbe pritrditve in tesnjenja. Pri končni namestitvi je treba posebno pozornost nameniti pravokotnosti oz. dopustnim tolerancam, tako da krilo in okvir pravilno nalegata. S tem dosežemo enakomerno tesnjenje pripire in pravilno odpiranje oz. zapiranje krila

Mehanska pritrditev

Nadvse pomembno je, da so elementi stavbnega pohištva dobro mehansko pritrjeni v konstrukcijo z namenskimi pritrdili, kot so vijaki ali sidra in hkrati podprti s trajnimi podložkami in distančniki po tehničnih navodilih proizvajalca profilov. Nedopustno je pritrjevati okna zgolj z vijaki, tj. brez podložk in distančnikov, ali celo le z montažno peno. Od velikosti in vrste okna ter smeri in načina odpiranja okenskega krila je odvisno, kje naj bodo pritrdilna sredstva, koliko naj jih bo in kje naj bo okno trajno podprto s podložkami. Vrsta vijakov je seveda odvisna tudi od konstrukcije; opečni zid, betonski steber ali leseni nosilec zahtevajo vsak svoj tip vijakov.

Tesnjenje rege v treh ravneh

Nepravilno in nezadostno tesnjenje rege lahko povzroči toplotne in zvočne mostove, kondenzacijo vodne pare znotraj konstrukcije ali na njeni površini in zamakanje zaradi vdora meteorne vode. Zato je pri vgradnji vertikalnih oken in zunanjih vrat poleg pravilnega načrtovanja, priprave odprtine in podlage ter mehanskega pritrjevanja treba posebno pozornost posvetiti tudi tesnjenju. Način tesnjenja in lastnosti uporabljenih materialov je treba pravočasno načrtovati in smiselno izbrati glede na konkretno situacijo. S tem se izognemo dodatnim toplotnim izgubam, prepihu in vdoru  zunanjega hrupa, kar negativno vpliva na bivalno ugodje, ter nastanku plesni in tudi poškodbam materialov zaradi čezmernega navlaževanja.

Zaščiti rege pred prehajanjem toplote in s tem tudi vodne pare ter vdorom vlage in hrupa, ki jo je treba doseči s pravilnim tesnjenjem, strokovno pravimo tesnjenje v treh ravneh. Na notranji strani kondicioniranih prostorov moramo rego zatesniti tako, da je preprečen prehod vodne pare in zraka navzven – material mora biti čim bolj paroneprepusten in zrakotesen. V sredini je toplotno in zvočno izolacijski sloj, največkrat montažna pena ali kamena volna. Na zunanji strani pa je treba uporabiti tak material, ki hkrati zagotavlja vodotesnost, vetrno zaporo in paroprepustnost – preprečiti mora vdor vode in vetra ter prepuščati vodno paro.

Pri tesnjenju je treba upoštevati delovanja sil v regi. Obremenitve je treba pri večjih vertikalnih oknih izračunati in na podlagi rezultatov izbrati ustrezen sistem tesnjenja. Nekateri dobavitelji PVC profilov v svojih navodilih za vgradnjo posebej opozarjajo, da je treba v vogalih pri oknih večjih dimenzij namesto montažne pene uporabljati npr. mineralno volno. Zaradi posedanja stavbe, vibracij, raztezanja in krčenja ter odpiranja in zapiranja oken in tudi povesa zaradi lastne teže delujejo v regi natezna, tlačna, strižna in raztržna – razcepilna sila. Zato je treba izbrati tak sistem tesnjenja, ki kljubuje vsem naštetim parametrom.

Tesnilna sredstva

Pri izbiri tesnilnih sredstev vedno poiščemo ustrezen sistem tesnjenja, ki mora biti preskušen, in ne kombiniramo posameznih komponent različnih proizvajalcev oz. sistemov. Na trgu je veliko ponudnikov različnih tesnilnih sredstev, ki omogočajo tesnjenje v vseh treh ravneh. Ena izmed pomembnih lastnosti pri sistemu tesnjenja je koeficient paroprepustnosti, označen ko vrednost Sd, to je zmnožek difuzijske upornosti (grška črka µ) in debeline posamezne komponente tesnilnega sredstva v metrih.

Način tesnjenja rege zunaj in znotraj

Za tesnjenje zunanje in notranje strani rege so na voljo različni materiali oz. proizvodi: 

• tesnilne mase (vrednost Sd od 15 do 100 m, odvisna je predvsem od debeline nanosa in ni posebej podana; primernost za rege od 10 do 20 mm, odvisno od oblike špalete, velikosti stavbnih elementov in materiala okenskega okvira);

• impregnirani predstisnjeni trakovi za različne namene (opravljajo vse tri funkcije tesnjenja ali so namenski za zunaj ali znotraj; primerni za rege širine od 10 do 20 mm, odvisno od oblike špalete, velikosti stavbnih elementov in materiala; vrednost Sd med 0,1 do 1 m);

• trakovi različnih širin (vrednost Sd od 0,5 do 1500 m; pomembno je lepljenje na podlago);

• folije za različne namene (posebna folija za zunaj in posebna za notri ali večfunkcionalna, ki se uporablja tako znotraj kot zunaj, različne širine, vrednost Sd od 0,5 do 1500 m; pomembno je lepljenje na podlago);

• tesnilne letve (običajno so to PVC-letve v kombinaciji s predstisnjenimi trakovi ali še z dodatno folijo).

Za toplotno in zvočno izolacijski sloj v sredini se običajno izberejo montažne pene (znane kot poliuretanske, mehkocelične ali elastične), ki so lahko eno- ali dvokomponentne. Izbrati je treba tako montažno peno, ki ima jasno navedene ustrezne toplotno- in zvočnoizolacijske lastnosti ter dokazano sposobnost prenosa obremenitev zaradi delovanja sil v regi. Ključna lastnost je tudi dober oprijem na podlago. Pomembni sta tudi delovna temperatura in zadostna zapolnitev rege, ki ne sme presegati določene debeline v prvem nanosu. To še posebej velja pri uporabi enokomponentnih montažnih pen, ki reagirajo z zračno vlago, saj se volumen pene poveča po nanosu. Dobavitelj mora nujno predložiti tudi navodila za varno ravnanje.

Izvedba prebojev

Premalo pozornosti se namenja izvedbi prebojev za električne in druge vode, npr. za električni pogon senčil. Nepravilno in nezadostno tesnjenje v takih primerih povzroči materialni in konvekcijski toplotni most ter s tem se izniči ves trud, vložen v tesnjenje oboda stavbnih elementov.

Vgradnja senčil

Posebno pozornost je treba posvetiti tudi vgradnji omaric za senčila. Te morajo biti predvsem ustrezno mehansko pritrjene, vse rege pa je treba zatesniti po enakih načelih kot pri oknu. Paziti je treba še na morebitne toplotne mostove, predvsem pri zamenjavah oken, ker so sodobne omarice praviloma manjših dimenzij. Že v fazi načrtovanja morajo biti izrisani vsi detajli, predvsem rešitve prebojev za pogonski mehanizem, ročni ali električni.

Vgradnja polic

Pri sodobni vgradnji ne gre pozabiti na vgradnjo notranjih in zunanjih polic, ki morajo biti ustreznih dimenzij, Podlaga mora biti primerno ravna, polica pa mora biti nanjo mehansko pritrjena. Zagotoviti je treba zadosten naklon navzven in previs za odtok vode. Špaleta okrog police mora biti tako obdelana, da se ne pojavijo razpoke. Stik med okvirjem okna in polico mora biti na zunanji strani tako zatesnjen, da je čim bolj vodotesen in hkrati tudi dovolj paroprepusten.

Kakšen sistem tesnjenja izbrati

Treba je izbrati takšen sistem tesnjenja rege, ki je v danem primeru najustreznejši tako v tehnično-funkcionalnem, investicijskem, okoljskem kot tudi izvedbenem smislu. Prav tako se je treba izogibati uporabi tesnilnih materialov, če ne poznamo njihovih lastnosti in če nimajo ustreznih sistemskih preskusov. Zatesniti je treba tudi vse preboje ter posebno pozornost posvetiti tesnjenju in sami vgradnji zunanje police, saj je to vremensko najobčutljivejši del in ena izmed kritičnih točk zamakanja konstrukcije.

Sodobno energetsko učinkovito stavbno pohištvo odlikujejo dobra zasteklitev, dobri profili in polnila ter dobri distančniki. Celoto zaokrožujejo kakovostno okovje, tesnila, senčila in police. Tudi najboljše lastnosti posameznih komponent pa same po sebi še ne jamčijo, da bodo rezultati taki, kot pričakujemo. Nujna je tudi kakovostna vgradnja, da omenjeni elementi razvijejo svojo polno tehnično funkcionalnost in dosežejo načrtovane energijske kazalnike.

Ne gre po načelu naredi si sam

Načelo »naredi sam« pri sodobni vgradnji stavbnega pohištva odpove. Vgradnja s tesnjenjem v treh ravneh zahteva posebno usposobljenost izvajalca. Pri izbiranju in odločanju so kupcem na voljo tudi dodatna potrdila o kakovosti oz. certifikati (npr. slovenski Znak kakovosti v graditeljstvu za vgradnjo stavbnega pohištva ali pa nemški certifikat RAL). Končna odločitev je odvisna tudi od tega, kaj pričakujemo, kakšne so naše želje, zahteve in možnosti. Vsekakor pa pravilna izbira zunanjega stavbnega pohištva in njegova vgradnja skladno z najnovejšimi strokovnimi priporočili prinese koristi na daljši rok: učinkovitejša raba energije, nižji obratovalni in vzdrževalni stroški, boljše bivalno ugodje, ne nazadnje pa tudi varovanje okolja.