Poleg omenjenega so bile nekdaj razlike tudi posledica dostopnosti naravnih gradiv, različne zasnove stavb in različnega obrtniškega znanja. V evropskih pokrajinah so, podobno kot v Sloveniji, najpogostejše strehe z dvema strešinama in oblikovanim slemenom, ki jih poznamo kot dvokapne strehe, seveda z zelo raznolikim materialom in videzom kritine, okolju in vremenu prilagojenim naklonom strešnih površin, različno oblikovanimi zaključki, kot so strešni čopi, odprtinami za osvetlitev in prezračevanje ter različno dolgimi napušči. Danes je vedno bolj pogosta tudi enokapnica, ki je smiselna, če želimo z južnim delom objekta zajeti čim več sončne energije in svetlobe ter zmanjšati toplotne izgube stavbe. Tudi pri družinskih hišah pa se vedno bolj uveljavlja ravna streha, ki je pri javnih objektih in večstanovanjskih blokih skoraj stalnica. Vendar ravne strehe nimajo kritine v klasičnem pomenu besede, ampak jih pred vremenskimi vplivi, predvsem pred meteorno vodo, ščiti hidroizolacija, ki mora biti v vseh okoliščinah vodotesna. Te strehe bomo tokrat pustili ob strani, prav tako izvedbo ostrešja in izolacije pod strešno kritino.

Dvokapne strehe v Sloveniji 

V Sloveniji imamo pokrajine z zelo strmimi, pa tudi precej položnimi dvokapnimi strehami. Pri zelo strmih, ki so značilne Posoč­je, Idrijsko, Cerkljansko, je nagib strešine od 45 do 60 stopinj. Strme z nagibom od 30 do 45 stopinj prevladujejo na Notranjskem, v Ljubljanski kotlini, na Gorenjskem, Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in celotni severovzhodni Sloveniji, medtem ko so položne dvokapnice z nagibom strešine od 5 do 30 stopinj doma v vseh primorskih pokrajinah, v Brkinih, na delu Notranjske ter Krasu, v Vipavski dolini in širši okolici Nove Gorice.

Odstranjevanje azbestne kritine
Pri obnovi strehe, ki je prekrita z azbest­no kritino, moramo to najprej varno odstraniti. Pri tem moramo upoštevati navodila iz pravilnika o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Ker se iz polomljene ali kako drugače poškodovane azbestnocement­ne kritine lahko sproščajo za zdravje nevarna azbestna vlakna, je ne smemo odstranjevati sami, temveč moramo delo zaupati enemu od pooblaščenih izvajalcev (seznam je na spletni strani Agencije za okolje RS).

Premišljena izbira kritine,  še bolj pa izvajalca

Ker je naloga strehe več desetletij prenašati različne vremenske razmere in hišo varovati pred dežjem, soncem, snegom, točo in sunki vetra, ne da bi se ji spremenile tehnične lastnosti ali videz, se graditeljem vsaka nestrokovnost ali nenatančnost pri njeni izvedbi močno maščuje. To ni najprimernejši del hiše za varčevanje. Predvsem iskanje poceni izvajalcev brez preverjenih referenc nas lahko drago stane. Dobro se je zavedati, da usposobljenega kadra, predvsem za polaganje zahtevnejših kritin, v Sloveniji primanjkuje. Zato je priporočljivo, da se kupci kritine kar pri proizvajalcih pozanimajo o usposobljenih krovcih in upoštevajo potrdila o kakovostno opravljenem delu, certifikate in dokazila o rednem usposabljanju.

Na izbiro tipa kritine vpliva več dejavnikov. Predvsem je treba upoštevati naklon in razgibanost strehe, načrtovano ali že izdelano ostrešje, morebitno vgradnjo strešnih oken, podnebne razmere, tehnično regulativo in arhitekturne značilnosti okolja, v katerem stoji hiša. V zadnjih dveh, treh desetletjih je v Sloveniji zraslo precej družinskih hiš z razgibano streho, ki sledi razgibani arhitekturi, polni vogalov in izzidkov, delno najbrž tudi kot odpor do tipskih projektov, po katerih so se v socializmu povsod gradile skoraj enake družinske hiše. Vendar ne razgibana streha ne razgibani volumen v času, ko čakamo na uveljavitev pravilnika o skorajničenergijskih hišah, nista dobra izbira. Bolj ko je oblika strehe razgibana, večjo površino ima in večje so toplotne izgube. Poleg tega so stiki med ploskvami težavnejši element, zato je možnost, da bo streha zamakala, veliko večja.

V nadaljevanju povzemamo značilnosti najpogosteje uporabljenih vrst kritine pri nas.

Opečna kritina

Opečna strešna kritina je še vedno najpogostejša izbira za pokrivanje dvokapne strehe. Glina, ki se uporablja za njeno izdelavo, naj bi bila čim bolj čista, brez primesi. Takšna zagotavlja odpornost proti ultravijoličnim žarkom, kislinam, mehansko vzdržljivost in negorljivost. Odpornost in neprepustnost za vodo se doseže z obdelavo površine z engobami ali glazurami, ki jih na posušen streš­nik nanesejo pred žganjem in omogočajo široko barvno paleto. 

Na Primorskem, kjer je za strehe značilen majhen naklon, od 25 do 30 stopinj, so najpogostejša izbira korci, drugod, kjer so strehe bolj strme, pa bobrovci in zarezniki. Korce pri manjšem naklonu polagajo v malto, pri večjem pa jih pritrdijo na letve s kljukami in vijaki. Z bobrovci prekrivamo strehe z naklonom od 35 do 40 stopinj, primerni pa so tudi za večji naklon, do 60 stopinj, a jih je treba polagati z dvojnim prekrivanjem. To pomeni, da so strešniki druge vrste podloženi s strešniki prve vrste in delno prekriti s strešniki naslednje. 

Kovinska kritina 

V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja kritina iz različnih kovin, ki je primerna tako za najbolj strme strehe (z naklonom 90 stopinj) kot najbolj položne, z naklonom le osem stopinj. Majhna teža, zaradi katere jo lahko pri prenovi položimo kar na staro kritino, obstoječega ostrešja pa ni treba dodatno ojačiti, ni njena edina prednost. Zelo dobro prenaša vremenske vplive, ima dolgo življenjsko dobo, prednost je tudi visoka odpornost proti ognju, poleg tega ne vpija vlage. 

Kovinska kritina je na voljo v različnih oblikah, od valovitih plošč do klasičnih strešnikov. Neporoznost, globinsko zaščito in prožnost kritine dosežejo z večkratno prašno zaščito zaključnega sloja, boljšo tes­nost valovite kritine naj bi zagotavljal višji val. Večina kovinskih kritin ima na spodnji strani izolacijski sloj, ki je dodatno prekrit s plastjo pločevine, na trgu pa so tudi tako imenovani dvojni strešniki z vmesnim zvočnoizolacijskim slojem. 

Betonska kritina 

Betonska kritina se po teži lahko primerja z opečno, poleg tega je primerna za strehe podobnih naklonov. Optimalni naklon strehe za betonsko kritino je med 20 in 45 stopinjami. Najmanjši, ki še dopušča njeno uporabo, je 17 stopinj, največji pa 67 stopinj. Pri polaganju na strme strehe je treba pritrditi vsak strešnik posebej. 

Skupna značilnost betonskih strešnikov je, da vpijajo zelo malo vode, zato je možnost poškodb zaradi vlage ali zmrzali zelo majhna, to pa jim zagotavlja dolgo življenjsko dobo. Pesku, cementu in vodi, ki so osnovni materiali za njihovo izdelavo, so dodani različni barvni pigmenti. Najpogosteje se uporabljata dve vrsti betonskih strešnikov: betonski zareznik in betonski bobrovec. S prvim lahko prekrivamo strehe z naklonom med 22 in 45 stopinjami, drugi je manjših mer in primeren predvsem za bolj razgibane strehe. 

Vlaknocementna kritina 

Vlaknocementne plošče so ena najlažjih strešnih kritin iz naravnih materialov in so nadomestile nekdanje azbestne kritine. Na voljo so ravne in valovite. Prve so primerne za strehe z naklonom od 15 stopinj naprej, tudi za razgibane strehe, saj omogočajo izvedbo vseh detajlov. Polagajo se lahko na dva načina: z enojnim pokrivanjem, ki je bolj racionalno, ali z dvojnim pokrivanjem, ki je najbolj zanesljivo. Valovite vlaknocementne plošče so primerne za strehe z naklonom od 7 stopinj naprej, tako za sanacije kot novogradnje. Obarvana je lahko njihova celotna masa ali zgolj površina, na voljo so tudi nebarvane plošče. 

Bitumenska kritina 

Za vse naklone – od 11 do 90 stopinj – in strehe različnih oblik, tudi najbolj razgibanih, je primerna kritina iz bitumenske lepenke, ki jo je mogoče zaradi sestave in oblike preprosto prilagajati različnim površinam. Spada med lahke kritine, njeni prednosti sta dobra odpornost proti vremenskim vplivom in ognju ter dimenzijska stabilnost, dobro prenaša velike mehanske obremenitve in tudi nihanja temperature, po zatrjevanju proizvajalcev ne gnije in ne trohni, tudi dodatnega vzdrževanja ne potrebuje. Polagamo jo na lesen opaž, vezano ali iverno ploščo in lahki cement. Na voljo je v različnih oblikah, tudi v obliki valovitih plošč, ki jih lahko uporabimo kot sekundarno kritino.