Strešna okna: Izbiro prilagodimo višini vgradnje in pohištvu

V primerjavi s klasičnimi okni so strešna veliko bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom, predvsem vremenskim vplivom, zato je tudi konstrukcija precej drugačna. Večina jih ima standardno dvoslojno zasteklitev s kaljenim steklom na zunanji strani in lepljenim na notranji, kar zagotavlja optimalno odpornost. Razlikujejo se tudi pri dimenzijah – strešna so na voljo v standard­nih merah, glede na razdaljo med špirovci, medtem ko so klasična večinoma narejena po meri. »Seveda je tudi strešna mogoče naročiti po meri, a to zelo podraži investicijo,« pojasnjuje Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux. Bistvena razlika je prav tako pri načinu vgradnje, nadaljuje sogovornica. »Strešno okno je veliko bolj preprosto vgraditi, saj se odstrani kritina, naredi odprtina v izolacijo in mavčne plošče. Dodatna odprtina v fasadi pa je popolnoma nekaj drugega, saj je lepe zaključke na fasadi pozneje zelo težko izvesti. Strešna okna vgrajujejo krovci, kleparji, suhomontažerji – tisti, ki delajo na strehi. Pri klasičnih oknih pa montažo izvajajo večinoma proizvajalci, skupaj s svojimi podizvajalci.«

Vrste strešnih oken

Poleg klasičnih strešnih oken, ki se pri odpiranju vrtijo okoli sredinske osi, nekatera omogočajo tudi povišano os odpiranja, obstajajo pa še panoramska, pri katerih je vpet­je na vrhu. Kakšno vrsto izbrati, je odvisno predvsem od višine vgradnje in pohištva. »Nižje ko so vgrajena, bolj je pomembno, da se os odpiranja pomakne čim više in krilo pri odprtem strešnem oknu ne sega moteče v prostor. Kjer je spodnji rob streš­nega okna nad 160 cm, pa sredinsko vpetje popolnoma zadostuje,« izbiro ustrezne vrste opredeli Gašper Duhovnik iz podjetja Montago, ki se ukvarja s prodajo, vgradnjo in servisiranjem strešnih oken Roto. Po njegovih besedah je pri kombinirani vgradnji, pri kateri nameščamo strešna okna drugo nad drugim, najbolj smiselno za spodnje okno uporabiti panoramsko odpiranje, za zgornje pa s sredinskim vpetjem, ki je praviloma cenejše.

Kot rečeno, je pri izbiri treba upoštevati oziroma predvideti tudi razporeditev pohištva. Če je spodaj pohištvo, je po besedah Ličen Pajenkove najprimernejše strešno okno z ročico za odpiranje zgoraj, drugače se bomo morali sklanjati čez pohištvo in vleči kljuko v notranjost. Okna, ki imajo kljuko spodaj in vpetje zgoraj (panoramska), so primerna za prostore, kjer je kolenčni zid med 120 in 150 cm in pod njimi ni pohištva. »To pomeni, da uporabnik stopi do okna, ga odpre navzven, se nasloni na okvir in lahko opazuje okolico, zato tudi ime panoramsko,« še pojasni sogovornica.

Poleg strešnih oken so na voljo t. i. strešni balkoni, ki so primerni predvsem za mansarde z nizkim kolenčnim zidom ali brez njega. Gre za dvokrilni okenski sistem, ki se odpre navzven v balkon – ograja balkona se pojavi samodejno, ko odpremo spodnje okno. Zgornji element se z ročico odpira navzven do kota 45 stopinj, spodnji pa v vertikalo, ki je z okvirjem okna trdno povezana z zaščitno ograjo. Ko je zaprt, se strešni balkon na videz prav nič ne razlikuje od običajnega strešnega okna. »Ceneje in enostavneje je, če stavba nima kolenčnega zidu. Če ga ima, je potrebnih bistveno več predelav ostrešja in zato je več stroškov,« poudari Tomaž Venišnik iz podjetja Fakro. Ličen Pajenkova pa dodaja, da je pri postavitvi strešnega balkona ali celo terase kar nekaj tehničnih omejitev, zato svetuje, da pred odločitvijo za ta poseg v projekt vključimo projektanta, saj nas poznejše reševanje oziroma improvizacija lahko drago stane.

Razporeditev in višina vgradnje

Pri razporeditvi oken v mansardi velja upoštevati, da naj okenske površine v bivalnih prostorih skupaj merijo najmanj 20 odstotkov tlorisne površine prostora. Za povprečen prostor, velik 10 m2, zadostujeta eno ali dve strešni okni, ki imata svetlo površino okoli 1 m2. Če pa mu želimo dodati vred­nost, je mogoča tudi vgradnja štirih ali celo šestih strešnih oken,« pojasnjuje Duhovnik. Ob tem je dobro vedeti, da eno okno, enake velikosti kot štiri manjša, razporejena po prostoru, zadovoljivo osvetli veliko večji del prostora, dodaja Katja Ličen Pajenk.

Glede višine vgradnje načeloma velja, da strešna okna namestimo v višino, ki sedeči osebi omogoča nemoten pogled skozi okno, kar pomeni, da je spodnji rob nekje na višini 120 cm. Venišnik ob tem opozarja, da z više vgrajenim strešnim oknom bolje osvetlimo prostor. »Tudi če je spodnji rob okna na višini 170 do 190 cm od tal, ga bo uporabnik povprečne višine zlahka odpira brez vsakršnega podaljška. Če pa nam je pomembnejši razgled, postavimo okna nižje oziroma se odločimo za okna z dvignjeno osjo obračanja krila ali takšna z dvojnim odpiranjem. V obeh primerih se visokim ljdem, ki stopijo pod odprto krilo, ni treba sklanjati.«

Najpogostejše napake in težave

Pri izbiri in umestitvi oken v mansarde se najpogosteje pojavljata dve napaki – prva je višina vgradnje, saj se okna vgradijo previsoko in tako onemogočajo razgled na okolico, pojasnjuje Ličen Pajenkova. Kot drugo napako pa omeni, da naročniki ne razmišljajo o načinu odpiranja vnaprej. Po njenih izkušnjah pogosto ne pomislijo, da bodo v otroško sobo pod strešno okno postavili pisalno mizo in zato potrebujejo okno z odpiranjem zgoraj, drugače bo moral otrok plezati na mizo, da ga bo lahko zaprl. Kako zelo pomembno je načrtovanje, opozarja tudi Venišnik, ki doda še en pogost primer iz prakse: »Razmišljanje, da je za kopalnico ali stranišče dovolj najmanjše okno, je povsem napačno. Te prostore je dobro hitro in temeljito prezračiti, kar pa skozi majhno odprtino ni mogoče.« Pogosti so tudi primeri, ko so dnevne sobe razkošno osvetljene z naravno svetlobo in velikimi steklenimi stenami, medtem ko ima otroška soba zgolj en t. i. francoski balkon, ki še zdaleč ne zagotavlja dovolj svetlobe.

Kaj pa mogoče težave? Mnoge skrbi morebit­no zamakanje, saj so strešna okna bolj izpostavljena padavinam. Sogovornica priznava, da je bil to v preteklosti precej pogost problem, a zdaj so strešna okna tako tehnološko dovršena in pripravljena za vgradnjo, da težav z zamakanjem skoraj ni. Tudi preostala dva sogovornika se strinjata, da je za zamakanje večinoma kriva neustrezna vgradnja, »včasih pa tudi odločitev za vgradnjo oken na streho s premajhnim naklonom,« pojasnjuje Gašper Duhovnik. »Strešnih oken namreč na strehe z naklonom, ki je manjši od 20 stopinj, ni priporočljivo vgrajevati, le izjemoma in z uporabo posebne obrobe pa jih lahko vgradimo na strehe, ki imajo naklon vsaj 15 stopinj.«

Druga težava je vlaga. Čezmerna kondenzacija se po Duhovnikovih besedah na strešnih oknih pojavi prej kot na klasičnih, saj so vgrajena na stropu, kamor se dviga vlažen in topel zrak. Tomaž Venišnik ob tem poudarja, da pojav vlage ni posledica slabih oken, ampak bivalne klime – koliko pare oziroma vlage ustvarimo in kako pogosto zračimo prostore. »Kondenz se nabira na najhladnejši površini, to pa je gotovo steklo strešnega okna. To težavo lahko povzroči tudi slaba izolacija strešnega okna v sami strehi. Izolacija je enako pomembna kot pravilna montaža brez zamakanja. Če bo pravilno izvedena, bodo strešna okna v zračenih prostorih suha.« S pravilno vgradnjo ter ustreznim in rednim prezračevanjem se da ta problem povsem odpraviti, se strinjajo sogovorniki.

Novosti

V zadnjih letih je bil narejen velik napredek glede energijske učinkovitosti strešnih oken, zadnje čase pa se proizvajalci osredotočajo predvsem na izboljšanje bivalnega ugodja. Katja Ličen Pajenk kot eno bistvenih izboljšav navede spremenjeno tehnologijo, ki omogoča, da imajo strešna okna tanjši okvir, steklena površina pa je pri enaki zunanji dimenziji večja, kar pomeni več svetlobe v prostoru. Ob tem velja omeniti še možnost daljinskega upravljanja strešnih oken in senčil – nekatera so opremljena s senzorjem za dež, ki okno zapre takoj, ko nanj pade nekaj kapljic dežja, določeni sistemi pa omogočajo celo samodejno zračenje, tako da okna nekajkrat na dan za nekaj minut odprejo in jih nato spet zaprejo. Po Venišnikovih besedah je korak naprej še možnost časovnega in svetlobnega programiranja ter povezovanja v t. i. sisteme pametnih hiš. Kot pravi, veliko pozornost namenjajo tudi varnosti, ki zajema protivlomna okna, kljuke s ključavnicami in varovala za otroke.

 

PREBERITE ŠE:

Ureditev mansarde: Premišljeno in kreativno

Mansarde: Ne prenova, temveč gradnja pod streho

Mansarde: Pogled z vrha

Pohištvo za mansarde: Premišljeno in po meri