Tema meseca: Obnova ali zamenjava strešne konstrukcije?

Strešna konstrukcija je pomemben del vsakega objekta. »Sestavljena je iz nosilne konstrukcije ostrešja in krova, ki predstavlja kritino, letve in sekundarno kritino. Oblika same strehe pa je prilagojena tlorisu objekta in njegovemu namenu ter pomembno vpliva na videz stavbe,« pojasnjuje Tomaž Peternel iz podjetja Egoles. Najprimernejša za lesene strešne konstrukcije sta les smreke in jelke, ki sta na trgu lahko dostopna in cenovno ugodna, obdelava pa je po sogovornikovih besedah razmeroma preprosta.

Ustrezno suh, največkrat smrekov les

V strešnih konstrukcijah se lahko uporablja suh masiven les, dolžinsko spojen KVH-les ali lameliran BSH-les. Kakor pravi Peternel, z uporabo dolžinsko spojenega in lameliranega lesa dosežemo večjo nosilnost in manjše delovanje lesene konstrukcije, kar zmanjša nevarnost nastanka razpok na stikih in v notranjosti mansardnih prostorov, če že nastanejo, pa so majhne: »Z računalniško vodenimi stroji za obdelavo strešnih elementov lahko najzahtevnejše konstrukcije natančno izdelamo že v proizvodnji, s čimer se izognemo zamudni obdelavi na objektu. Montaža konstrukcije je tako občutno krajša, hkrati pa dosežemo boljšo kakovost spojev v primerjavi s klasično (ročno) izdelanimi ostrešji.«

Jože Kregar iz podjetja Tesarstvo Kregar poudarja, da kakovostna lesena strešna konstrukcija ustreza tako tehničnim zahtevam glede nosilnosti in ustrezne pritrditve na nosilne zidove kot estetskim zahtevam naročnika. Pomembno je, da je les kakovosten in ustrezno suh. Koliko vlage naj bi vseboval, je odvisno od tega, ali bo konstrukcija ostrešja odprta in neizolirana ali zaprta in izolirana. V prvem primeru lahko uporabimo tudi sveže žagan les s 40- do 60-odstotno vsebnostjo vlage, ki ga je treba z impregnacijo zaščititi pred vdorom lesnih škodljivcev. V drugem primeru je treba uporabiti umetno sušen les s 15- do največ 20-odstotno vsebnostjo vlage, ki je tudi že termično obdelan. Za vidne strešne konstrukcije pa je najbolj priporočljivo izbrati lepljeni les, ki vsebuje od 12 do 16 odstotkov vlage.

»Če je les svež in nima odstranjene sredice, se rado zgodi, da se zvija in poka, kar pomeni, da konstrukcija ne bo ravna. Zvijanje in pokanje preprečimo z uporabo suhega in še zlasti lameliranega lepljenega lesa. Tega priporočamo za uporabo tudi povsod tam, ker je treba premostiti večje razpone in kjer konstrukcija ostrešja ostane vidna,« pravi Kregar.

Posebno pozornost je treba nameniti zaščiti lesa pred vremenskimi vplivi in lesnimi škodljivci. Prvi korak k temu je sicer pravilno načrtovana konstrukcija strehe – ta mora biti zasnovana tako, da les ves čas ostaja suh. Če bo izpostavljen vlagi, ga je treba ustrezno obdelati s premazom za les na vodni osnovi, ki ga varuje pred glivami in insekti ter preprečuje nastanek gnilobe ali črvivosti. Dele strešne konstrukcije na zunanji strani objekta, ki bodo na dežju in soncu, dodatno zaščitimo z lazurnim premazom za površinsko zaščito lesa.

Ko menjamo strešno kritino

Menjava dotrajane kritine je priložnost, da preverimo, v kakšnem stanju je strešna konstrukcija. Pravzaprav je to nujno, še zlasti če bo nova kritina drugačna od stare. Obstoječo kritino je sicer najbolj smiselno nadomestiti s takšno novo, ki ji je čim bolj podobna, svetuje Peternel: »Izbrati je treba kritino, ki ustreza naklonu strehe. Še zlasti pomembno je, da upoštevamo težo nove kritine, ki naj ne bi bila težja od obstoječe. Če smo se odločili za težjo, je nujen posvet s strokovnjakom, ki bo preveril nosilnost strešne konstrukcije glede na večjo obtežbo.«

Po odstranitvi stare kritine preverimo, ali so les na ostrešju načeli lesni zajedavci, ali je kje začel trohneti in ali so strešni elementi tudi fizično poškodovani. Zajedavce je najlaže odpraviti s kemičnimi sredstvi, les pa je treba nato s premazi zaščititi pred ponovno okužbo. Po besedah Jožeta Kregarja je pri pregledu treba biti pozoren predvsem na mestih, kjer je strešna konstrukcija sidrana na podlago: »Konstrukcija na starejših hišah večinoma ni bila ustrezno sidrana, zato obstaja večja verjetnost, da močan veter streho odnese. Strešne konstrukcije ni treba men­jati, če je ustrezno sidrana, les pa v dobrem stanju in bi radi le zamenjali krtino. Če pri pregledu najdemo le nekaj slabih delov, jih lahko saniramo ali zamenjamo. Če pa je slabega veliko, je ceneje narediti vse na novo.« Izdelava nove konstrukcije je smiselna tudi, če razmišljamo, da bi na podstrehi uredili bivalne prostore.

Iztok Zupanc iz Tesarstva Zupanc dodaja, da moramo biti pozorni predvsem na star, preperel les: »Takšen les je treba zamenjati. Na splošno velja, da lahko strešno konstrukcijo obnovimo, če je poškodovanega do približno 20 odstotkov lesa. Če je poškodovanega več kot 20 odstotkov, svetujem izdelavo nove konstrukcije.« Z njim se strinja tudi Peternel: »Preveč poškodovano konstrukcijo je vsekakor najbolj smiselno zamenjati v celoti. Če je na posameznih delih fizično poškodovana ali pa so elementi močno zviti, lahko zamen­jamo samo posamezne elemente, bodisi špirovce bodisi stebre. V vsakem primeru moramo s posegi zagotoviti trdnost ostrešja in odpraviti morebitne škodljivce. Zato priporočam menjavo vseh strešnih elementov, ki bi po mnenju strokovnjaka v prihodnosti lahko povzročali težave tako glede nosilnosti kot okuženosti z morebitnimi škodljivci.«

Pri menjavi kritine je priporočljivo zamenjati strešne letve in poskrbeti za izvedbo prezračevalnega kanala (z dodatnimi letvami), ki ga stare strehe običajno nimajo, ter za vgradnjo sekundarne kritine. »Če nismo izdelali prezračevalnega kanala, lahko med kritino in toplotno izolacijo nastaja kondenz. Poleti pa prezračevalni sloj pripomore k manjšemu pregrevanju postrešnih prostorov, saj učinkovito odvaja izparine in hkrati zmanjšuje prenos vročine. Pod strešniki je namreč lahko poleti tudi med 70 in 90 stopinj Celzija,« opozori Tomaž Peternel.

Nova konstrukcija v nekaj dneh

Sama zamenjava strešne konstrukcije je lahko končana v nekaj dneh. Po besedah Jožeta Kregarja največ časa vzame odstranjevanje slojev strehe in odstranjevanje stare konstrukcije: »Novo konstrukcijo izdelamo v delavnici na računalniško vodenem stroju (CNC), zato je lahko delo na objektu končano v enem do dveh dneh.«

Trajanje obnovitvenih del na strehi je sicer odvisno od obsega del in velikosti strehe. Zupanc in Peternel pravita, da obnova povprečno velike strehe običajno traja teden do deset dni, največ dva tedna. »Vsekakor je pred samim odstranjevanjem kritine priporočljivo čim bolj natančno določiti obseg del, predvsem glede menjave konstrukcijskih elementov. Veliko elementov je namreč mogoče že vnaprej izdelati v tesarski delavnici, pred prihodom na objekt,« svetuje Peternel in doda, da je pri načrtovanju del na strehi nujno dobro sodelovanje in koordinacija del tesarjev, kleparjev in krovcev.

Investitor mora vnaprej zagotoviti načrt organizacije gradbišča in varnostni načrt, vendar to ne velja za družinske hiše, pravi sogovornik: »Načrt organizacije gradbišča ni potreben pri lastni gradnji, pri gradnji manj zahtevnih in enostavnih objektov. Pri izvajanju del na enodružinskih hišah do 350 kvadratnih metrov neto površine prav tako ni potrebna izdelava varnostnega načrta.« Za varno delo na gradbišču sicer poskrbi izvajalec del, in sicer z uporabo varovalne opreme, ki varuje delavce in druge navzoče na gradbišču.

Če se poleg strešne konstrukcije obnavlja tudi preostali del objekta, je po sogovornikovih besedah smiselno postaviti gradbene odre, ki omogočajo varovanje in tudi lažjo izvedbo del: »V nasprotnem primeru se izdelajo lovilni odri oziroma delavci uporabljajo osebno varovalno opremo, kot so višinski varovalni sistemi s pletenicami v kombinaciji z varovalnimi pasovi.«

Pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna, če gre za obnovo konstrukcije, pri kateri ne bomo spreminjali velikosti in oblike objekta. Gradbeno dovoljenje prav tako ni potrebno pri vzdrževalnih delih, rednih ali investicijskih, našteva Tomaž Peternel: »Kadar se spreminjajo zunanje mere objekta, pa je treba urediti gradbeno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Pred začetkom naložbe je treba preveriti tudi zahteve v prostorskih načrtih, ki določajo višino.«