Ravnanje z azbestnimi strehami urejata uredba iz leta 2006 o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah in napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest, ter uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, objavljena aprila letos. Predpisana meja, po kateri morajo odstranjevanje strehe opraviti pooblaščena podjetja, je 300 kvadratnih metrov. Do te površine strehe se lahko odstranjevanja lotijo lastniki stavb, vendar je nujna previdnost, saj ob nestrokovni izvedbi azbestna vlakna pridejo v zrak v stanovanju. Delo morata opravljati najmanj dva človeka.
Priprava na sanacijo
Znaki dotrajanosti azbestnocementne kritine, med ljudmi po blagovni znamki valovite lahke kritine s primesmi azbesta znane tudi kot salonitke, so med drugim cvetenje površine, luščenje, razpokanost, drobljivost, prašnat material v odtokih in podobno. Obstajajo tri metode sanacije, trajna pa je le odstranitev kritine. Premazovanje in impregnacija ter prekrivanje namreč končno sanacijo le preložijo. Pri prekrivanju salonitk z novo kritino se je nujno prepričati še, ali strešna konstrukcija prenese dodatno težo. Za vse oblike sanacije azbestnocementne kritine velja, da se med njo v stavbi ne smejo zadrževati ljudje. Delovišče bi po pravilih moralo biti tudi začasno ograjeno in označeno. Pred odstranitvijo strehe je dobro urediti še primeren prostor za odlaganje kritine, da plošč ni treba pozneje prestavljati, temveč je mogoče skladovnico v celoti naložiti na vozilo in jo odpeljati na odlagališče odpadkov. Za manjše odpadke je smotrno pripraviti prostor že na strehi, čim bliže dvigalu ali lestvi.
Osebna zaščita in postopek
Pripraviti je treba tudi obrazno masko s filtrom P3, prahotesen kombinezon s kapuco za enkratno uporabo, delovne rokavice in obutev, razpršilec s tekočino, izvijač, lopatico za kitanje, polietilenske vreče za manjše odpadke in folijo za zavijanje kritine, posode s čisto vodo, gobice ali krpe, lepilni trak in prvo pomoč. Vse to imajo v vsaki malo bolje založeni trgovini.
Azbestnocementno kritino je treba najprej zmočiti z razprševanjem pod nizkim tlakom. Plošče je treba dvigniti, ne izpuliti ali lomiti. Pri razstavljanju strehe ni dovoljeno uporabljati svedrov, žag ali brusilnikov. Če je uporaba orodja nujna, mora biti opremljeno s sesalniki s filtri HEPA. Plošč se ne sme metati s strehe, pravzaprav se v vsem postopku ne smejo poškodovati, ker ob tem lahko uhajajo azbestna vlakna. Na tleh jih je treba znova zmočiti in jih zložiti na paleto ali prikolico, potem pa oviti s polietilensko folijo in jih nepredušno zalepiti z lepilnim trakom. Tako so pripravljene na odvoz na odlagališče odpadkov. Na odlagališčih v večjih mestih je za občane odlaganje azbestnocementne kritine na odlagališčih brezplačno. V ljubljanski Snagi so povedali, da veliko ljudi plošč ne zavije, včasih niti prikolice ne prekrijejo, zato jih ovijejo na odlagališču, kjer jih tudi zakopljejo.
Strešno konstrukcijo, letve, škarnike in opaž je treba po odstranitvi salonitk skrbno očistiti, najbolje s sesalnikom s filtrom HEPA. Če tega nimate, ostrešje obrišite z mokrimi krpami, ki gredo potem v polietilensko vrečo, enako kot kombinezon in filter zaščitne maske. Vodo je treba zliti v odtok skozi novo krpo, ki potem prav tako roma v vrečo. Očiščeno ostrešje je smotrno še premazati z akrilnim premazom, ki bo vezal morebitna preostala azbestna vlakna. Po opravljenem delu ali pred jedjo se je treba temeljito oprhati in skrtačiti tudi nohte.
Pravilen postopek torej ni preprost, zato veliko lastnikov individualnih hiš odstranitev stare strehe in namestitev nove zaupa krovcem. Po odgovorih, ki smo jih dobili pri številnih pooblaščenih podjetjih, je mogoče domnevati, da precej dela opravijo nepooblaščeni krovci. Veliko ljudi se namreč pri pooblaščenih podjetjih zgolj pozanima, koliko stane odstranitev azbestnocementne kritine, ko izvedo, da poseg ni poceni, pa vprašajo še, ali je pogoj za odstranitev stare strehe, da potem krovci namestijo novo. V večini pooblaščenih podjetij so nam tako zatrdili, da odstranitev salonitne strehe z namestitvijo nove povežejo le na željo stranke, nekateri pri tem dajo tudi popust.
Cene in posojila Eko sklada
Eden od bolj slikovitih odgovorov na vprašanje, koliko stane odstranitev azbestnocementne kritine, ki smo jih slišali, se glasi: »Stane toliko kot rdeč avto.« Cena je namreč odvisna od vrste dejavnikov, tudi od tega, na katerem koncu države stoji hiša. V bolj premožnih je cena praviloma višja, kljub temu da je tudi konkurence več. Na ceno vplivajo dostopnost stavbe (ali lahko do nje pridejo z avtodvigalom, na katero zlagajo salonitke že na strehi), višina in razgibanost strehe. Pomembno je tudi, ali je pod salonitkami izolacija, saj je potem treba zamenjati tudi to. Strokovna sanacija običajno zahteva še odstranitev do tretjine lesene podkonstrukcije in temeljito sesanje vse podstrehe.
Načeloma, kot so nam zaupali nekateri izvajalci, stane v Ljubljani odstranitev salonitk od sedem do 15 evrov na kvadratni meter. Spet drugi pravijo, da cena demontaže strehe dosega od polovice do celotne cene montaže nove strehe. Že odvoz salonitk na odlagališče podjetja stane 72,3 evra na tono, treba pa je poskrbeti tudi za zaščito delavcev in gradbišča. Za primerjavo, v pooblaščenem krovskem podjetju iz Prekmurja pa so nam povedali, da odstranitev kvadratnega metra salonitk stane, skupaj z odvozom na odlagališče, okvirno šest evrov.
Ob odstranitvi salonitk zato velja razmisliti o mogočih virih financiranja. Eko sklad tudi za ta namen že vrsto let objavlja razpis za dodelitev ugodnih posojil. Do januarja 2009 je razpisanih 12 milijonov evrov, občani pa lahko pridobijo kredit v višini do 20.000 evrov za različne okoljevarstvene naložbe. Obrestna mera posojil ostaja enaka kot lani, to je fiksna nominalna obrestna mera 3,9 odstotka. Letos pa so znižali stroške bančnih in zavarovalniških storitev.
Večji projekti so dražji
Za večje projekte, odstranitev več kot 300 kvadratnih metrov velike strehe, je treba najeti eno od 26 za to pooblaščenih podjetij. Dovoljenje za odstranjevanje azbestnocementnih strešnih kritin so si po uveljavitvi uredbe leta 2006 pridobila pretežno podjetja, ki se ukvarjajo s krovstvom, nekatera tudi s proizvodnjo strešnih elementov. To, da so uvedli različna dovoljenja za odstranjevanje vseh materialov z azbestom (Eržen Ribno in DINO&S iz Zavratca), azbestnocementnih izdelkov (Hipox iz Ljubljane in Monter Kocjan iz Mokronoga) ter azbestnocementnih kritin, fasadnih plošč in vodovodnih cevi (22 pooblaščenih podjetij) je po besedah Brigite Šarec z agencije za okolje (ARS) tudi glavna sprememba v primerjavi z uredbo iz leta 2001. Poleg tega se je povečala meja (300 kvadratnih metrov), do katere lahko trdno vezani azbest odstranjujejo lastniki stavb sami. Obe uredbi pa prepovedujeta uporabo, predelavo in vnovično uporabo izdelkov, ki vsebujejo azbest. Šarčeva pravi, da v predpisih ni roka, do kdaj je treba odstraniti vse izdelke z azbestom.
Za sanacijo več kot 300 kvadratnih metrov velike strehe je treba dela prijaviti okoljski inšpekciji 15 dni pred začetkom. Državnim organom je treba delo olajšati še z meritvijo koncentracij vlaknatih snovi v kritini, pripravo projekta odstranitve azbestnega materiala z ukrepi za preprečevanje emisije azbestnih vlaken, meritvami vsebnosti azbestnih vlaken v zraku in podatki o ravnanju z odpadki v skladu s predpisi. Med drugim slednje pomeni primerno odlaganje, ki na ljubljanskem odlagališču stane 0,0723 evra na kilogram. Pripraviti je treba tudi varnostni načrt, ki ga mora podpisati pooblaščeni varnostni inženir.
Vse to ima svojo ceno, kljub temu pa se število sanacij azbestnih streh povečuje. Vsaj pooblaščena podjetja imajo vsako leto več naročil. Kot so povedali, stanejo jemanje vzorcev materialov in zraka ter meritve od 500 do 800 evrov, odvisno od števila. Strošek za varnostni načrt znaša od 500 do 1000 evrov. Okrog stavbe je treba postaviti gradbeni oder, če je visoka, pač višjega, kar vse vpliva na ceno. Stroški na enoto se zmanjšajo pri večjih gradbiščih, tudi varnostni načrt je v takih primerih že del dokumentacije. Okvirno pa se cena odstranitve giblje okrog 25 evrov na kvadratni meter.
Kazni za ravnanje v nasprotju s predpisi segajo za pravne osebe do 40.000 evrov, fizične osebe pa lahko doleti kazen do 1250 evrov.
Delo in dom, 7. maj 2008