Vedno bolj gremo v zdravo gradnjo, vedno več je lesa

Za katere države je po novem značilno, da gradijo lesene hiše?

V zadnjih dveh letih, odkar gre za trajnostno gradnjo in varovanje okolja, smo v srednji Evropi doživeli pravcato eksplozijo lesene gradnje. Glede tega smo se tudi v Sloveniji čisto spremenili! Še nedavno je pri nas proti lesenim hišam vladal močan odpor.

Češ, ne bomo vendar živeli v barakah.

Točno tako. V zadnjem času pa se je odnos do gradnje z lesom zelo spremenil. Decembra lani je izšla celo Uredba o zelenem javnem naročanju, po kateri naj bi les ali lesni izdelki obsegali kar tretjino materiala v vsaki novi zgradbi. Po moje je sicer ta zahteva precej sporna, saj je tretjina prostornine praktično nedosegljiv cilj za vse, razen za masivne lesene stavbe.

Če je brunarica, potem že.

Brunarica, ali pa zgradba iz križem lepljenih plošč.

Te plošče so res dobra iznajdba. O njih morava povedati kaj več.

Za primerjavo najprej nekaj o nosilcih. Pri lepljenih lameliranih nosilcih potekajo vlakna lesa v eni smeri, problem lesa pa je, da ima v eni smeri bistveno boljše lastnosti kot v drugi, pravokotni. Če bi hoteli imeti ploščo, bi dobili v smeri vlaken krasne lastnosti, pravokotno nanje pa slabe. Zato se plošče lepijo križno - ena plast lesa ima vlakna v eni smeri, druga v pravokotni, in tako dobimo ploščo poljubne debeline z enakimi lastnostmi v obeh smereh. Posamezne plasti so lahko spojene tudi brez lepila, ker nekateri menijo, da lepilo ni zdravo. Pri teh, ki smo jih tudi že preskušali v našem laboratoriju, so plasti povezane z lesenimi mozniki, tako da je plošča v celoti lesena, čeprav seveda ni tako toga kot lepljena. Vedno bolj gremo v zdravo gradnjo, vedno več je lesa. Lepilo ni najboljši material, vendar ga je v lepljenem lesu malo, gre za čisto tanke plasti. Nekatera lepila so vsebovala formaldehid.

Ki je izpareval v bivalne prostore.

Ja, ampak to je bolj problem ivernih plošč, v njih ga je res veliko. Pri potrjevanju skladnosti gradbenih proizvodov je ena od lastnosti, ki jih moramo navesti, tudi sproščanje nevarnih snovi, med drugim formaldehida ali pentaklorfenola.

Ali lahko rečemo, da je potencialno največ lesa mogoče uporabiti v gradbeništvu?

Težko. Les uporabljamo tudi za pohištvo, za lesne plošče, uporablja se za celulozo in papir, pa tudi za kurjavo. V nekaterih državah ga res veliko porabijo v gradbeništvu, pri nas pa zaenkrat še ne. Problem naše države je umiranje lesarske industrije, predvsem primarne. Nič nismo vlagali, imamo zastarele žage - le nekaj je večjih, ostale so zastarele ali pa jih ni več, ker so propadle. Praktično je propadla tudi industrija lesnih plošč.

Kako je pri nas, kar se tiče trdnosti, standardiziran konstrukcijski les?

Nekoč, še po standardu JUS, smo imeli tri »klase« - prvo, drugo in tretjo - danes, po evropski zakonodaji, pa imamo 15 trdnostnih razredov, in sicer devet za mehki in šest za trdi les. Nekdanjim »klasam« ustrezajo razredi C18, C24 in C30. Črka pomeni les iglavcev - iz latinskega coniferous, iglavci -, številka pa njegovo upogibno trdnost v megapaskalih, to je njutnih na kvadratni milimeter. Les razvrščamo v trdnostne razrede na podlagi vizualne ocene ali s pomočjo strojev za razvrščanje.

Pri nas se konstrukcijski les razvršča pretežno vizualno. Pogoj za pridobitev CE certifikata pa je redno preverjanje postopkov razvrščanja – to ni enostavno, saj je treba oceniti in razvrstiti vsak kos posebej. V Sloveniji ima certifikat za razvrščanje masivnega lesa zaenkrat le eno podjetje, več pa jih razvršča les, iz katerega izdelujejo lepljene nosilce.

Celoten intervju si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.