Od zidu odmaknjene prezračevane fasade

Prezračevane fasade nimajo zaključnega ometa, njegovo vlogo (zaščita pred vremenskimi vplivi, kot so dež, veter in UV-žarki) opravlja obešena fasada  oziroma zaključna fasadna obloga. Ta je lahko iz različnih materialov: lesa, vlaknocementnih plošč, pločevine, tekstila, opeke, naravnega ali umetnega kamna, keramičnih plošč, stekla in podobno. Pritrjena je na različne sisteme konstrukcije (leseno, aluminijasto ali jekleno, odvisno od obloge), ki je narejena iz vzdolžnih in prečnih letev, tako da sestavljajo nosilno podlago oziroma mrežo za učinkovito pritrjevanje. Fasadna obloga mora biti dobro pritrjena na konstrukcijo, le tako bo namreč kljubovala tudi močnejšim sunkom vetra.

Obloga se ne dotika zidu in izolacije
Ne glede na to, iz katerega materiala je, pa se fasadna obloga ne dotika zunanjega zidu in nanj pritrjene toplotne izolacije, temveč je od njega za nekaj centimetrov odmaknjena. Zračni kanal med zidom in fasadno oblogo zagotavlja prezračevanje oziroma prehod vodne pare iz notranjosti ven, kadar je to potrebno. Hkrati poleti preprečuje pregrevanje notranjih prostorov, pozimi pa njihovo prehitro ohlajanje. Pomembno je, da je ob spodnjem delu fasadne obloge dovolj prostora za vstop zraka pod njo, ob zgornjem delu obloge pa za izstop zraka na prosto.
Med prednostmi prezračevanih fasad velja omeniti še mehansko odpornost in majhno težo, poleg tega zagotavljajo dobro zvočno izolacijo, predvsem pa omogočajo tudi poznejše posege na objektu, na primer razvod inštalacij pod fasadno oblogo.

Za izolacijo le paroprepustni materiali, ki ne vpijajo vlage
Za toplotno izolacijo pri prezračevanih fasadah so primerni le materiali, ki ne vpijajo vlage in so hkrati paroprepustni. Običajno se uporabljata steklena in kamena volna, medtem ko je uporaba ekstrudiranega in ekspandiranega polistirena bolj redka.

Toplotna izolacija se izvede podobno kot pri kontaktni fasadi, pomembno pa je, da je zelo natančno izvedena, saj lahko v nasprotnem primeru mrzel zrak prodira skozi izolacijo v objekt, opozarjajo strokovnjaki. Če smo se odločili za kameno volno, je treba za prezračevano fasado uporabiti posebne (FPL-035) plošče iz kamene volne, pravi Primož Bernard iz podjetja Knauf insulation: »Vloga izolacijskega sloja je z mehanskega vidika popolnoma drugačna kot pri kontaktnih fasadah, zato lahko vgradimo lažji in cenejši material, ki pa ima povsem primerljive toplotnoizolativne lastnosti kot lamele. Lamele so namreč nosilni element, izolacijske plošče v prezračevanih fasadah pa morajo nositi samo lastno težo.«

Tudi naravni izolacijski materiali
Za toplotno izolacijo prezračevane fasade lahko uporabimo tudi naravne materiale, kot so plošče iz lesnih vlaken in celulozni kosmiči. Po besedah Roka Poropata iz podjetja Artimex si plasti prezračevane fasade pri montažni gradnji sledijo v naslednjem vrstnem redu (od zunaj proti notranjosti):

• – obešena fasada oziroma zaključna fasadna obloga,
• – ustrezna podkontrukcija (les ali kovina),
• – lesna vlaknena plošča,
• – konstrukcija iz posebnih profilov ali iz masivnega/lepljenega lesa, izolirana z vpihanimi lesenimi vlakni,
• – OSB-plošča kot parna ovira in konstrukcijska plošča,
• – instalacijska ravnina in lesena podkonstrukcija
• – zaključna obloga (mavčno-kartonska plošča ali lesena obloga)

Pri klasični gradnji si plasti prezračevane fasade sledijo v naslednjem vrstnem redu:

• – obešena fasada oziroma zaključna fasadna obloga,
• – ustrezna podkonstrukcija (les ali kovina),
• – lesna vlaknena plošča,
• – konstrukcija iz posebnih profilov ali konstrukcija iz masivnega/lepljenega lesa, izolirana z vpihanimi lesenimi vlakni,
• – zidana stena,
• – notranji zaključni omet.