S standardizacijo do večje transparentnosti v gradbeništvu

»V Sloveniji nimamo več denarja, da bi plačevali nered,« je poudaril predsednik ZZGS Mirko Požar. Predstavljena orodja, standardni popisi in standardna pogodba po njegovih besedah pomenijo pomemben korak k ureditvi razmer v gradbeništvu, zdaj je na vrsti država. Požar je prepričan, da mora država kot največji investitor in projektant nameniti več časa fazi projektiranja: »Če bo država odgovoren investitor, bo gotovo zahtevala urejeno projektiranje.«

Normalno in pomembno je, da ceno določa trg, ni pa prav, poudarja Požar, da se predmet dela spreminja: »Vzemimo za primer parket ali okna – predmet dela je za laika sicer morda identičen, v ceni pa so velika odstopanja, potem se poruši transparentnost, ki gre od naročnika, izvajalca, podizvajalca, nadzornika, plačnika in uporabnika. Tu so doslej so veljala pravila močnejšega.«

S standardizacijo se želijo izogniti tudi številnim aneksom, ki so v preteklosti močno dražili projekte. V letu 2011 je bilo med pogodbami, ki ne smejo imeti aneksov, še vedno 26 odstotkov takih, ki so jih imele, kar pomeni na desetine milijonov evrov. Zaključek prve faze je po Požarjevih besedah šele začetek nove dobe sodelovanja in skupnega nastopa za boljše razmere, pošteno izvedeno in primerno plačano delo v slovenskem gradbeništvu. Standardizacija v gradbeništvu pomeni prednost za naročnike, projektante in izvajalce gradbenih del, saj pomeni poenostavitev postopka za naročnika in bolj transparenten pregled realne ocene vrednosti projekta. Hkrati pomeni tudi način večjega obvladovanja projekta in zmanjšanja možnosti za anekse in menjavo predmetov gradnje.

»Dela je dovolj za tiste, ki si to želijo, za dobre inženirje in delavce, in seveda za tiste, ki imajo malo poslovne žilice. Brez podjetništva ne bo ničesar, čakati, da bomo dobili velike investicije, je iluzorno,« je dejal predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec. Projektanti morajo po njegovem prepričanju skozi preobrazbo od kvantitete h kvaliteti. Trenutno je 6000 inženirjev, kar je za trenutne potrebe preveč – preživeli bodo samo dobri, je prepričan Remec.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojana Babiča se bo z uporabo standardizacije odpravilo veliko manevrskega prostora za namerna ali nenamerna zavajanja investitorja. Ob tem je zatrdil, da se bodo na ministrstvu aktivno zavzemali, da se čim prej vzpostavi lojalna konkurenca, zagotovi uspešnost in predvsem obstoj gradbenih podjetij na domačem trgu. »Enotni sistem naročanja in izvajanja investicij sta ključna za izvedbo uspešnih naložb,« je še poudaril Babič. Obstoječi sistem javnega naročanja je za zdaj preveč razdrobljen po posameznih ministrstvih, ni določenih skupnih načel, kar pa se bo v prihodnosti spremenilo: »Tudi skozi proces priprave takšnih projektov je priložnost, da se v državi poenoti sistem javnega naročanja del v gradbeništvu na vseh segmentih javnega naročanja.«

Vlada je pred kratkim sprejela izhodišča za prenovo gradbene zakonodaje in si zadala cilje, da bo štiri zakone, ki posegajo v gradbeništvo neposredno, in še štiri, ki vplivajo posredno, poskusila spraviti na skupni imenovalec.