Snežne freze in lopate: Kidanje snega je lahko tudi užitek

Zima je pred vrati in spet bomo morali prijeti za lopato ali zagnati snežno frezo ter se lotiti snega pred našim domom. Čeprav je kidanje snega pred hišo ali blokom z lopato postalo že skoraj tradicija, ki se prenaša iz roda v rod, v zadnjem času naporno delo zamenjuje lažje čiščenje s snežno frezo. Preverili smo, kako pravilno izbrati lopato za sneg ali se odločiti za primerno snežno frezo.

Lopate za sneg

Odmetavanje snega je lahko romantično zimsko opravilo, celo svojevrstna oblika rekreacije. Če površina, ki jo moramo očistiti, ni prevelika, mogoče zgolj kakšna pot, si raje kupimo lopato. V trgovinah je na voljo veliko različnih, tudi poceni lopat za sneg. Tiste z zložljivim ročajem so primerne za dodatno avtomobilsko opremo, in ne za odmetavanje snega z večjih površin. Poceni plastične lopate, ki stanejo zgolj nekaj evrov in večinoma prihajajo iz Kitajske, se bodo hitro zlomile in postale neuporabne. Zato je bolje izbrati takšno s kakovostnim ročajem, ki stane približno 30 evrov.

Ker je sneg lahko moker in težak, bi načeloma potrebovali močno, težko, trdno lopato, a bi nas pri delu lahko kmalu začel boleti hrbet. Zato proizvajalci ponujajo zimske lopate, narejene iz lahkih materialov, a vseeno dovolj trdne, da se ne zlomijo ob prvem zamahu. Po mnenju trgovcev so najprimernejše aluminijaste, ki so dovolj trpežne, a hkrati dovolj lahke. Navadne lopate za sneg so v zad­njem času izpodrinile lopate z ergonomsko oblikovanim ročajem. Poleg teh obstajajo še lopate z U- in I-ročajem. »Pozorni moramo biti tako na njeno težo kot ergonomsko oblikovanost ročaja. Že teža snega nas lahko utrudi, zato predvsem za moker sneg priporočamo lažje plastične lopate,« pravi Anže Voje iz Merkurja. »Ergonomsko oblikovan ročaj močno razbremeni hrbtenico in pritisk na zapestja. Takšna lopata ima aluminijast drog prevlečen s PVC-materialom, kar zagotavlja toplotno zaščito in dober oprijem, tehta pa le kilogram in pol,« še doda.

Za kidanje snega je najprimernejša lopata, ki je na obeh straneh odprta, da sneg brez težav zdrsi z nje. Ustrezati mora tudi višini in moči tistega, ki jo bo uporabljal. Velikost zajemalnega dela mora biti takšna, da jo lahko uporabnik dvigne, ko je polna snega. Primerna mora biti tudi dolžina ročaja, poleg tega je pomemben dober oprijem. Če ne bomo pozorni na te stvari, se nam lahko zgodi, da bomo hitro začutili bolečine v križu, mišicah, celo hrbtenico si lahko poškodujemo. »Za zmrznjen sneg in led priporočamo lopate, ki imajo ob spodnjem robu dodatno ojačitev, da lahko odstranjujemo ledene plošče,« še pojasni Anže Voje.

Izbor snežne freze

V današnjem tempu marsikdo nima časa za odmetavanje snega, zato so vse bolj v uporabi snežne freze. »Za nakup se stranke ponavadi odločijo, ko to delo presega njihove fizične sposobnosti, jim je nasploh odveč ali pa jim vzame preveč časa, na primer zjutraj pred službo,« pravijo v podjetju Totum.

Pri izbiri primernega stroja moramo biti pozorni na več stvari. Seveda je najpomembnejša velikost površine, ki jo moramo čistiti. Za manjše dvorišče ali zgolj dovozno pot ne potrebujemo drage in velike večstopenjske freze z gosenicami, ampak lahko zadošča že cenejša, manjša, s kolesi in enostopenjskim motorjem. »Najprej je treba določiti, kakšne so naše zahteve. Ali bomo frezo uporabljali za pešpoti, dovozne poti, dvorišča, ceste? Nato moramo določiti, kaj pričakujemo od stroja, glede na to izberemo dolžino izmeta, širino frezanja, tip pogona,« svetujejo v Totumu.

Enostopenjske snežne freze so cenovno ugodnejše, a malo manj učinkovite. Vendar so za manjše površine primernejše. Pri njih se sneg hkrati grabi in izmetava. Primerne so predvsem za suh sneg, saj se pri mokrem lahko hitreje mašijo. V zadnjih letih se zato bolj kot enostopenjske uporabljajo dvostopenjske. Pri teh je zajemanje snega ločeno od izmeta. Zajemalno rezilo reže sneg in ga zajema, nato pa vrže na rotor, ki ga izmetava ven. Zajemalno rezilo in izmetalec se zato vrtita v različnih smereh. Zajemanje je počasnejše, da freza ne zajame preveč snega hkrati, izmetavanje pa hitrejše, da se ne zamaši. Dvostopenjske so tudi primernejše za neravne podlage, kot je recimo makadam s kamenjem, medtem ko so enostopenjske uporabne predvsem na ravnih površinah.

Glede na to, kje bomo odmetavali sneg, izberemo tudi širino pluga. Za delo okoli hiše so navadno primerne freze s plugom velikim od 50 do 80 centimetrov. Za čiščenje poti in manjših površin pa celo manjše.

Moč snežne freze

Čeprav marsikdo misli, da je najbolje frezo nastaviti na največjo moč, da bo najbolj učinkovita, ni vedno tako. Vsakič sproti moramo prilagajati hitrost. Praviloma pri višjem snegu nastavimo manjšo hitrost motorja, temu pa moramo prilagoditi tudi zajem snega, da izmetavanje dohaja zajemanje. Večje hitrosti so praviloma bolj namenjene premikanju freze kot odmetavanju. Za domačo rabo izberemo motor z močjo od 4 ali 5 kW do 12 kW. »Moč motorja je seveda pomembna, ni pa odločilna. Na frezo je treba gledati kot na celoto, upoštevati je treba različne dejavnike, kot so dejanska moč motorja, širina in višina freze ter konstrukcijska dovršenost. Stroji priznanih proizvajalcev so praviloma konstrukcijsko bolj dovršeni in zato dosegajo boljše rezultate tudi s šibkejšimi motorji,« pravijo v podjetju Totum. Motor lahko zaženemo ročno z zaganjačem ali pa je vžig električen, pri katerem motor s kablom priključimo na električno omrežje in zaženemo.

Pomembna je tudi varnost, sploh na terenu, kjer lahko stroj zajame tudi kakšen kamen. Zato ne smemo frezati, ko so v bližini ljudje, prav tako ne v bližini steklenih površin. Sami pa moramo nositi zaščitna očala. Za večjo varnost je na vsaki strani zajemalnega polža oziroma vijačnega rezila freze varnostni zatič. Če se med odmetavanjem snega v zajemalnega polža zatakne trd predmet, kot je kamen, veja, otroška igrača ali kaj podobnega, se varnostni zatič zlomi in blokira rezilo. V višjem snegu se bolje obnese tudi višja višina pluga zaradi gladkega reza ob strani. Pri izbiri je dobro misliti še na izmet snega, bolje se je odločiti za frezo, pri kateri lahko obračamo in nastavljamo izmetno cev, najbolje kar z ročico na upravljalni plošči.

Snežne freze lahko delimo še na tiste s kolesi in tiste z gosenicami. Za manjše površine in lažje shranjevanje so sicer primerne manjše, lažje freze s kolesi, kljub temu pa večina uporabnikov zagovarja gosenice, sploh pri težjih strojih.

Vzdrževanje

Pri odstranjevanju snega s frezo moramo biti previdni. Ne le da v bližini ne sme biti ljudi ali živali, pred delom moramo preveriti tudi območje in odstraniti stvari, kot so predpražniki, igrače, žice in podobno. »Pazljivo ravnamo z gorivom. Nikoli ga ne smemo dolivati, ko motor deluje ali je še vroč, stroj pa takrat ne sme biti v zaprtem prostoru. Med delovanjem ne smemo izvajati nobenih nastavitev, razen če ni takšno priporočilo izdelovalca. Preden začnemo odmetavati sneg, počakamo, da se motor prilagodi zunanji temperaturi. Če udarimo v neznan predmet, ugasnemo motor, odklopimo vodnik električnega toka svečke, natančno pregledamo snežno odmetalo in popravimo vse nastale poškodbe, preden spet zaženemo motor. Ko končamo, pustimo motor delovati še nekaj minut, da preprečimo zmrzovanje zbiralnika/vijaka,« je nekaj osnovnih napotkov iz podjetja Husqvarna.

Cene snežnih frez so zelo različne. Začnejo se pri nekaj sto evrih, a večina kupcev izbira v cenovnem razredu okoli tisoč evrov. Da se stroj ne bi prehitro pokvaril, ga moramo primerno vzdrževati. »Potrebna je redna menjava olja v motorju, preveriti je treba svečke. Pred vsako uporabo preverimo varnostne elemente. Po koncu sezone izpraznimo posodo za gorivo, stroj očistimo, podmažemo vse vitalne dele ter premažemo ali poškropimo z antikorozivnim sredstvom,« pojasnjujejo v Totumu.