Navedeno velja zlasti za zidane stavbe, pri lesenih so detajli že dodelani v načrtih, tudi izvajalci so praviloma iz enega podjetja, zato se glavnina težav, ki jih opisujem v nadaljevanju, pri njih ne pojavlja. Ena pa je enaka tako pri zidani kot leseni hiši. Povezana je s parno oviro za stropno oblogo. Tu se še vedno delajo hude napake. Predstavljam eno takšnih, ki sem jih doživel pri svetovan­ju: mladi lastnik me sprašuje, kaj naj naredi, ker mu po treh mesecih od vselitve v novo hišo povsod kaplja iz stropa. Nekdo ga je prepričal, da bo hiša brez »tistih polivinilov« in brez prisilnega prezračevanja bolj naravno dihala. Moj odgovor je bil boleč, a realen. Treba bo odstraniti stropno oblogo do toplotne izolacije. Potem pa vgraditi stoodstotno zatesnjeno parno oviro in zaključiti s stropno oblogo.

Stik stavbe in strehe

Pri stikanju stavbe in strehe imamo opraviti s stikom popolnoma različnih konstrukcij. Stavba je toga, ne glede na material. Les v strehi pa je vedno izpostavljen delovanju vlage, vetra in teži snega.

Slaba, nepopolna in nestrokovna izvedba stikov nam povzroči nepotrebne težave, ki se pokažejo hitro po vselitvi. Najbolj poznani so toplotni mostovi. Na notranji strani so gojišče plesni, skoznje pozimi izgubljamo toploto, krivi so tudi za poletno pregrevanje. Toplotni mostovi so praviloma tudi netesna mesta, kar pomeni, da so z njimi povezane stalne ventilacijske izgube. Čutimo jih kot prepih, z njimi po nepotrebnem izgubljamo toploto. Trojček težav zaključujejo zvočni mostovi. Skozi te prihaja zvok iz okolice v stanovanje ter iz njega v okolico.

Kje najdemo toplotne mostove?

Najpogosteje je najbolj problematičen stik strešne in fasadne izolacije na vseh štirih straneh stavbe. To je pri obeh kapnih legah in obeh špicah. Vedno nastanejo pri strešnih oknih, če se ta vgradijo med obstoječa špirovca. Toplotni, zvočni in zrakotesni mostovi (pre)pogosto nastanejo pri prebojih strehe, kot so dimniki, zračniki, instalacijske cevi, različni dostopi na streho ali frčade.

Peta fasada

Strehe so vse bolj zasedene, saj želimo »nekoristno« površino izkoristiti v svoj prid. Televizijske antene in krožniki so zaradi spremenjene tehnologije izginili, nadomeš­čajo jih novodobne naprave. Poleg klasičnih strešnih oken ali frčad pri podstrešnem stanovanju, dimnikov in zračnikov so na strehah vse pogostejše sončne elektrarne in sprejemniki sončne energije. Zlasti v mestih se zaradi goste naseljenosti in hrupa na njih pojavljajo tudi zunanje enote klimatskih naprav ali celo toplotnih črpalk zrak/voda. Za vse te obremenitve je treba zagotoviti statično stabilnost ostrešja, več prebojev povečuje tveganje za puščanje in potrebo po vzdrževanju. Ne pozabimo tudi na povečano število podnebnih ekstremov, kot so močni nalivi, toča, veliko snega in močan veter.

Dimniki

Težavam s toplotnim mostom in kondenzacijo vlage v dimniški cevi se lahko izognemo z vgradnjo dvojno oplaščenih kovinskih dim­nikov z izolacijo. Pri zidanih dimnikih pa moramo razumeti, da je neizoliran dim­nik nad streho hladilno rebro, ki bo po obodu prenašalo hlad v podstrešno stanovanje in z njim tudi plesen. Zato je treba zunan­jost zidanega dimnika toplotno izolirati. Najbolje nad streho, praviloma po celotni višini. Če ni mogoče, to naredimo pod stropom mansarde. V obeh primerih moramo zagotoviti dober stik dimniške in strešne toplotne izolacije.

!!galerija!!

Napušč

Glavna naloga napušča je zaščita stavbe pred padavinami. Običajno sega kakšen meter čez gabarite stavbe. Če pa želimo, da bo zaščitil tudi ljudi na terasi in stavbo pred poletnim pregrevanjem, je daljši. Pri načrtovanju strehe zagotovimo z dolgim napuščem zaščito prostorov pred visokim poletnim soncem. S tem se izognemo stroškom za senčila na oknih in klimatsko napravo.

Svetloba

Pri nebivalnih podstrehah je naravna svetloba manj pomembna, pri bivalnih pa ključna za kakovostno bivanje. V notranjost lahko prihaja skozi stenska okna in svetlobne elemente v strehi. Sam pri svetovanju zelo spodbujam odločitev za stenska okna, saj je to najcenejša rešitev. A podstrešno stanovanje ima svoj čar tudi zaradi svetlobe s strehe. Strešna okna so relativno dobra in poceni rešitev, če prostor za njihovo vgradnjo povečamo z odstranitvijo dela špirovca v sredini, so tudi brez toplotnih mostov in prekinjenega prezračevanega sloja. Frčade so dražje, omogočajo pa vgradnjo stenskih oken in večji volumen stanovanja. Manj se v praksi uporablja rešitev s teraso, ki nastane, ko odstranimo del strehe in pridobimo odprto ali deloma zaprto teraso in veliko navpičnih steklenih površin za naravno osvetljevanje prostorov. Teraso moramo na tleh dobro toplotno izolirati, saj so tla hkrati strop spodnjega stanovanja. Za zaščito pred padavinami pa predlagam, da se nad toplotno izolacijo naredi bazen iz pločevine ali umetnih mas. Odtok deževnice se pogosto spelje v žleb. Vsi elementi strešnih in stenskih virov svetlobe potrebujejo tudi senčila.

Folije

Vsaka sodobna streha ima rezervno kritino, kot imenujemo folijo pod strešniki. Njena naloga je, da prepreči vdor deževnice v stavbo, če se strešniki poškodujejo. Razlikovati moramo dve različni situaciji in dve različni foliji.

Pri neposeljeni podstrehi je lahko folija tudi neprepustna za vlago od spodaj in vodo od zgoraj.

Podstrešno stanovanje pa zahteva izvedbo dveh folij. Zgornjo položimo nad toplotno izolacijo in pod strešnike. Izberemo material, ki ne prepušča vode navzdol, mora pa prepuščati prehod bivalne vlage v prezračevalni kanal pod strešniki. Spodnjo folijo vgradimo za stropno oblogo, da s spodnje strani zapira toplotno izolacijo. Naloga parne ovire je, da čim bolj prepreči vstop bivalne vlage v toplotno izolacijo. Tesnjen­je te folije je v praksi slabo, kar praviloma povzroča kar nekaj težav pri kondenzaciji vlage v konstrukciji strehe. Rezultat površ­nega dela je stalno vlaženje, posledica pa plesen in zmanjšanje toplotne izolativnosti.

Prezračevanje

Pogosto se spregleda, da moramo pri podstrešnih stanovanjih zagotoviti dva tipa prezračevanja. Prvi se nanaša na samo konstrukcijo strehe, kjer je vedno en prezračevani sloj nad toplotno izolacijo. Njegova naloga je, da iz konstrukcije nenehno odvaja bivalno vlago, ki se je prebila mimo parne ovire. Poznamo tudi streho z dvema zračnima slojema. V tem primeru je spodnji sloj med toplotno izolacijo in protitočno zaščito, drugi pa med protitočno zaščito z rezervno kritino in strešniki. Oba morata imeti spodaj vstop zunanjega zraka, zgoraj pa izstop. Drugi tip se nanaša na prezračevanje bivalnih prostorov. Zračenju skozi okna se danes raje odpovemo. Dobra rešitev je centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo, ki zagotavlja dober zrak, vrača toploto in tudi vlago.