Krilo za vse okvirje, zračni žepki, nove tehnike lepljenja

Okensko krilo je v celoti stekleno

Kovinoplastika Lož je na mednarodnem sejmu Dom v Ljubljani predstavila nov okenski sistem oziroma novo okensko krilo, ki pomeni veliko novost v svetovni proizvodnji stavbnega pohištva, natančneje oken. V panogi torej, za katero je večina poznavalcev menila, da v njej ni pravzaprav več kaj izumiti. A razvojni tim Kovinoplastike Lož pod vodstvom Aleksandra Vukoviča je menil drugače. Rezultat je univerzalno okensko krilo z nizko toplotno prehodnostjo in visoko energijsko učinkovitostjo, ki ga je mogoče vgraditi v lesene, PVC ali aluminijaste okenske okvirje. Unisash ARX View, kakor so ga poimenovali, v vseh pogledih optimalno izpolnjuje okoljske zahteve, za njegovo proizvodnjo pa je potrebne manj energije in manj osnovnih materialov.

Da je okensko krilo nekaj posebnega, že na prvi pogled ugotovi tudi nepoznavalec. Od drugih sorodnih izdelkov se razlikuje po tem, da je v celoti stekleno. Če denimo pogledamo običajno okno z zunanje strani, vidimo okvir okna in cel okvir krila, v katerega je vpeto steklo. Pri okenskem sistemu Unisash ARX view pa okovje ni vidno, je brez okvirja, celotna površina je steklena. Površina za vnos svetlobe in toplote v prostor je tako večja, v primerjavi z navadnim oknom kar za 18 odstotkov, kar ugodno vpliva na bivalno udobje, pravi Aleš Tišler, vodja marketinga v Kovinoplastiki Lož in eden od soavtorjev projekta (poleg Boštjana Kovača, Mirana Mišiča in Saša Gornika, vsi so zaposleni v podjetju, osnovno idejo in koncept pa sta zasnovala vodja razvoja v Kovinoplastiki Lož Alek-sander Vukovič in Miha Klinar iz Gigo Designa).

Med prednostmi novega okenskega sistema je treba omeniti še boljšo zvočno in toplotno izolativnost, predvsem pa do okolja prijazen proizvodni proces, tehnologijo Arx view. Za izdelavo takšnega okna se namreč porabi manj osnovnih materialov (od 25 do 30 odstotkov manj na enoto) in s tem do 40 odstotkov manj energije. Za okolje zelo obremenilnega PVC je na primer za 10 do 15 odstotkov manj, navajajo v podjetju.

Potem ko so še nedodelane modele konec leta 2009 predstavili na sejmu Batimat v Parizu, so marca letos na ljubljanskem sejmu Dom premierno pokazali končne modele oziroma prototipe. Nad oknom v vseh treh izvedbah – stekleno krilo ter lesen, PVC in aluminijast okenski okvir – so bili navdušeni tako obiskovalci kot strokovna komisija, ki mu je brez oklevanja podelila nagrado zelena misija.

Na pragu odkritja

Prve zamisli so se začele porajati leta 2005, ko sta avtorja projekta Aleksander Vukovič in Miha Klinar razmišljala, kaj novega bi bilo mogoče narediti v industriji proizvodnje oken. Obiskala sta sejem Fensterbau v Nürnbergu, na katerem predstavljajo najnovejše ideje na tem področju, in ugotavljala, kateri tehnološki dosežki so dovolj zreli, da bi jih prenesli v industrijo. Kakor pravi Aleš Tišler, se je zgodba začela razvijati po vrnitvi s sejma. Avtorja sta namreč napisala in prijavila prvi patent, na podlagi katerega so izdelali prve vzorce in jih preverili pri ciljni skupini arhitektov. Odziv je bil zelo dober, saj so arhitekti izdelek zaradi enovitega, skladnega dizajna in izčiščene oblikovalske zasnove prepoznali kot primeren za vgradnjo v moderno arhitekturo.

»Vedeli smo, da smo na pragu nečesa revolucionarnega. Vsi naši izračuni so kazali, da smo na pravi poti, vendar se brez dodatnih testov in raziskav, ki veliko stanejo, nismo mogli prepričati,« razlaga Tišler. Tri leta pozneje, 2008., so se s projektom potegovali za nepovratna sredstva iz sklada Life plus pri evropski komisiji, saj so za nadaljnji razvoj potrebovali denar, ki ga je podjetju zaradi takrat že zaostrenih gospodarskih razmer primanjkovalo.

V družbi okoljevarstvenikov

Evropska komisija je prepoznala potencial in jim v začetku minulega leta odobrila 980.000 evrov sredstev (celoten projekt je vreden nekaj več kot dva milijona evrov) za stroške razvoja. Pridobljeni denar je pomembno razbremenil podjetje pri financiranju tega projekta, tako da so lahko financirali druge razvojne programe, ki jih v Kovinoplastiki Lož spodbujajo v skladu s svojo strategijo, izrazito usmerjeno v razvoj inovativnih produktov, uspeh pa je vse sodelujoče motiviral tudi na čisto osebni ravni, poudarja Tišler.

Preden so dobili zagonska sredstva, so morali, tako kot drugi prejemniki evropskega denarja, projekt predstaviti neposredno. V Budimpešti, kjer so potekale predstavitve, so se znašli v zanimivi družbi. »Medtem ko je večina zagovarjala projekte, vezane na ohranjanje habitatov, čiščenje voda, ohranjanje volčje populacije in podobno, smo mi edini predstavljali bolj konkreten, tehnični projekt, ki zmanjšuje porabo energije in ki lahko spremeni celotno industrijo oken,« se dogodka spominja Aleš Tišler in doda, da so bili verjetno ravno zaradi tega deležni večje pozornosti.

Pika na i revolucionarnega izdelka je izčiščena oblikovalska zasnova okenskega krila, ki v celoti ustreza sodobnim arhitekturnim trendom. Zanjo je zaslužen Miha Klinar iz Gigo Designa, podjetja, ki že vrsto let sodeluje s Kovinoplastiko Lož. Začelo se je z okovjem za polkna ARX wind, nadaljevalo z oblikovanjem kuhinjskih korit in postopoma se je razvilo tesnejše sodelovanje. Da je poleg tehnoloških parametrov zadetek v polno tudi oblikovalska zasnova okenskega sistema, potrjuje nagrada red dot, ki jo podeljujejo izjemnim oblikovalskim dosežkom. Mimogrede, za nagrado se je v letu 2009 potegovalo 1625 podjetij iz več kot 57 držav z več kot 4500 različnimi izdelki. Okno Kovinoplastike Lož bo zdaj leto dni na ogled v muzeju dizajna v Essnu.

Prodajali bodo znanje, ne izdelka

Projekt Life, ki traja od 1. aprila 2009 do 30. junija 2011, je zasnovan tako, da mora Kovinoplastika Lož, preden se izteče, izdelek dati v uporabo po vsej Evropski uniji. »Do konca junija prihodnje leto bomo v objekte po Uniji vgradili tisoč naših novih oken. Testno jih že vgrajujemo v okvirje, serijska proizvodnja bo predvidoma stekla jeseni, medtem pa bo moral sistem prestati še vse teste, potrebne za pridobitev znaka CE,« pravi Tišler. Do takrat, računajo, bo izdelovalna tehnologija toliko usposobljena, da bodo lahko začeli proizvodnjo novega okenskega sistema v vseh treh materialih. V kratkem bodo okna vgradili v zasebno hišo tudi v Sloveniji.

Industrija oken omogoča konkurenčnost v razmeroma majhnem radiju, do 600 kilometrov, potem pa so stroški prevoza že preveliki, pravi Aleš Tišler. Zato Kovinoplastika Lož v tujino ne bo prodajala izdelka, ampak znanje, ki ga je v njem veliko. Podjetje, ki je torej lastnik osnovnega know-howa, je v Sloveniji in Evropski uniji izbralo več proizvajalcev okenskih gradnikov višjega cenovnega razreda, saj je okenski sistem Unisash Arx view tehnološko zelo zahteven. Tudi zunanjih partnerjev imajo več, PVC-profile jim bo denimo izdeloval nemški Aluplast, aluminijaste pa Impol iz Slovenske Bistrice.

Enoten notranji profil oken

Večina proizvajalcev ima v ponudbi okna oziroma okenske profile iz vseh materialov – les, aluminij in PVC, saj so le tako lahko konkurenčni na trgu. Nekateri so seveda bolj specializirani za lesena okna, drugi za okna iz PVC, tretji za kombinacijo dveh ali celo vseh treh materialov. Ne glede na material pa je skupni imenovalec prizadevanj proizvajalcev čim boljša toplotna izolativnost izdelka s čim ožjim okenskim okvirjem in krilom, kar omogoča sodobna programska in strokovna tehnologija, pravi Barbara Šubic iz podjetja M-Sora, kjer so v zadnjem letu patentirali izolativno oblogo z zračnimi režami. Bistvo inovacije je, da so umetne izolativne materiale nadomestili z naravnimi, kar zmanjša količino izpustov CO2 v okolje, zrak v oblogi poveča toplotno izolativnost, obloga pa je izdelana iz domačega lesa.

Linijo za izdelavo izolacijske obloge z zračnimi režami bodo v svojo proizvodnjo umestili ta mesec. Sprva so oblogo začeli vgrajevati v okna v kombinaciji lesa in aluminija, in ker je trg novost dobro sprejel, predvsem zato, ker je okno primerno za vgradnjo v pasivne objekte, so se odločili, da inovacijo razširijo še na ponudbo lesenih oken. Za leseno okno Pasiv Izo so pridobili certifikat Passivhaus Instituta, pri čemer je pomemben podatek, da so zahtevam pasivnosti zadostili z oknom, katerega okvir je v celoti iz lesa. »Zasnovali smo povsem nov koncept izdelave, ki temelji na skupnem, enotnem notranjem profilu okna, na katerega je mogoče dodajati različne lesene in/ali alu-lesene profile z uporabo obloge z zračnimi režami,« pojasnjuje Šubičeva. V celotnem konceptu pa je pomembna še ena novost – poseben postopek lepljenja stekel v okvir. Pri lepljenih steklih je nosilni element steklo, ne več okvir, to pa omogoča izdelavo vitkejših profilov in večjih formatov oken, s čimer izdelek dosega boljše toplotne karakteristike. Zaradi vitkejših profilov je okno tudi oblikovno bolj zanimivo, k čemur pripomore še en detajl – izločitev zasteklitvenih letvic na notranji strani. Vse skupaj poudarja preproste linije, h katerim težita sodobna arhitektura in dizajn.

Skrito prezračevanje in nova tehnika lepljenja stekel

Rešitev, ki omogoča prezračevanje pri zaprtem oknu, so našli tudi v Jelovici, kjer so patentirali tako imenovano skrito mikro prezračevanje Airace. Kakor pravi Jasmina Stušek, je njihovo tehnološko najbolj izpopolnjeno okno leseno: »Okno Jelovision Wood 780 je bilo lani nagrajeno z nagrado za okoljski izdelek leta, njegovi najpomembnejši konstrukcijski značilnosti pa sta termo leseni moral airotherm z zračnimi žepki in patentirano skrito mikro prezračevanje.« Toplotne karakteristike dodatno izboljšujejo zračne komore. Sogovornica poudarja, da nizkoenergijsko okno izpolnjuje tudi ekološke standarde, saj so za izolacijo uporabljeni ekološko neoporečni materiali. Ustrezne toplotne karakteristike oken iz PVC, s katerimi se letos predstavljajo prvič, dosegajo z osemkomornimi profili in novo tehniko lepljenja stekel – gre za sistem brez jeklene ojačitve, saj sta steklo in krilo zlepljena, pri čemer je steklo trdno pritrjeno po celotnem obodu okna. Okna so zaradi tega lažja in varnejša, doda sogovornica.

Tretje tesnilo in poliuretanski izolacijski vložki

Za vgradnjo v nizkoenergijske in pasivne objekte so primerna tudi okna iz PVC. Pri teh ustrezne toplotne karakteristike dosegajo na različne načine, med drugim z večkomornimi profili, trislojno zasteklitvijo in tesnili. Kakor pravi Boštjan Karner iz Durala, nameravajo okenski profil okna iz PVC Euro-Dural 88, katerega tehnične karakteristike že ustrezajo pasivnim merilom, še izboljšati. Konec aprila mu bodo dodali tretje tesnilo (do zdaj so vgrajevali dve), s čimer bo dosegalo toplotno prevodnost 0,75 W/m²K oziroma 0,60 W/m²K s trislojno zasteklitvijo. »Konec junija bomo v komore okvirja in krila vgradili še dodatne poliuretanske izolacijske vložke, s čimer bomo dosegli toplotno prevodnost celotnega okna 0,69 W/m²K,« pravi Karner in doda, da profil okna ne bo potreboval jeklenih ojačitev, ker bo krilo zlepljeno z izolacijskim steklom. Pri novem modelu bosta tako z zunanje strani vidna samo steklo in okenski okvir, krilo pa ne. Pri vgradnji bo lahko okenski okvir prekrila fasada.

Z novo tehniko lepljenja stekel v okensko krilo so toplotne karakteristike izboljšali tudi oknom iz aluminija in tako hkrati povečali stabilnost samega krila, ki je po besedah Tomaža Požina iz podjetja Mik zdaj bolj odporno proti krivljenju zaradi temperaturnih sprememb. Med novostmi, ki jih napovedujejo, opozarja na nov prezračevalni sistem, ki bo integriran v samo okno in bo samodejno zagotavljal optimalno zračenje prostora.

Tudi v kombinaciji z ekstrudiranim polistirenom

Za doseganje čim boljših toplotnoizolativnih lastnosti proizvajalci za izolacijo okenskih profilov uporabljajo različne materiale, v podjetju Stabil so denimo kot izolacijski material pri oknu v kombinaciji lesa in aluminija, namenjenem za pasivne objekte, uporabili ekstrudirani polistiren, ki ima po besedah Roberta Kostanjevca iz omenjenega podjetja popolnoma zaprto celično strukturo in ne vpija vode, dosega pa toplotno prevodnost od 0,025 W/m²K do 0,033 W/m²K. Okno Ambiente na notranji strani nima zasteklitvenih letvic, zato je površina za vpad svetlobe v prostor večja.

Med različnimi izboljšavami okenskih profilov iz PVC in v kombinaciji PVC in aluminija Primož Babnik iz Finstrala poudari profil za pasivno gradnjo TOP 90 s sedmimi komorami in izboljšanimi toplotnoizolativnimi lastnostmi: »Profilu smo prav tako izboljšali zvočnoizolativne lastnosti, odpornost proti vetru dosega razred 4, proti močnemu dežju pa razred 9 A.«

Pasivnim standardom za gradnjo sledijo tudi proizvajalci strešnih oken, pri čemer Katja Ličen Pajenk iz Veluxa poudarja, da strešno z ustrezno zasteklitvijo dosega toplotno prevodnost 1,1 W/m²K, tako imenovani paket pasiv s strešnim oknom, obrobo za poglobljeno vgradnjo in izolativnim okvirjem pa dosega toplotno prehodnost 0,82 W/m²K. »Pri uporabi in priporočanju takšnega okna smo nekoliko previdni. Ker je obrnjeno naravnost k izvoru toplote, torej soncu, namreč ulovi veliko sončnih žarkov. Prostori pod strešnimi okni se zato segrevajo. Pomembno je, da vgradimo zunanja senčila in v tistih mesecih, ko lahko sonce preveč ogreva prostore, okno zasenčimo. Najbolj učinkovito je zunanje mrežasto senčilo, ki še vedno prepusti dovolj svetlobe, vendar zadrži do 80 odstotkov toplote.«

Delo in dom, 7. april 2010