Lesene talne obloge: S pridihom narave in topline

Zavedanje o pomenu zdravega življenjskega okolja spodbuja ljudi k večji uporabi naravnih materialov v domovih, zato se marsikdo odloči za lesen pod oziroma parket v različnih izvedbah. Ponudba je široka in pestra, tako da lahko vsakdo najde tisto, kar mu najbolj ustreza, glede na vrsto lesa, barvo, slog in ceno. Lesene talne obloge se uporabljajo v vseh prostorih, tudi v kopalnici, le da je zanjo treba izbrati vrsto, odporno proti vlagi, les pa mora biti tudi primerno zaščiten. Pomembna sta prav tako izvor in obdelava lesa (z zdravju prijaznimi premazi). Prednosti lesenih talnih oblog je veliko. Od tega, da gre za naravni material, ki je prijeten na otip, dekorativen in topel, do dejstva, da jih je po dolgotrajni uporabi mogoče popolnoma obnoviti.

Glavna slabost je dimenzijsko delovanje, ki ga povzroči večja sprememba vlažnosti v lesu. Največkrat gre za izsušitev zaradi suhega zraka pozimi, zato je v prostorih priporočljivo skrbeti za stabilno zračno vlago in temperaturo. Lesena talna obloga je lahko tudi občutljiva za poškodbe, a to je odvisno od trdote lesa, iz katerega je izdelana. Za bolj obremenjene prostore zato priporočajo trše drevesne vrste, kot je hrast.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA MATEJE TAMŠE: POLAGANJE PARKETA IN MONTAŽA STOPNIC - IN VSE SE SESTAVI

V osnovi delimo lesene talne obloge na masivne in večslojne, zadnje pa na dvo- in trislojne. Vse so lahko surove ali že lakirane oziroma oljene, v zadnjem primeru so to gotovi podi oziroma parketi. Med masivne spadajo tako klasični deščični parket, ki se lahko polaga ladijsko, v vzorec ribje kosti, kvadratov, kot tudi parketi različnih vezav (tehno in kant parket, lamelni parket, angleški ali nemški vez). Pri večslojnih izvedbah pa najdemo deščični parket, ladijski pod, kmečke deske in tehno parkete.

PREBERITE ŠE: OBNOVA PARKETA: OSVEŽITEV NA PRIBLIŽNO 15 LET

Lesena talna obloga vnese v prostor toplino in prijeten naraven videz. Kakor pravijo strokovnjaki, ima veliko prednosti, saj gre za naravni material, ki zagotavlja tudi dobro toplotno in zvočno izolacijo. Prav tako je preprosta za vzdrževanje, mogoče jo je obnavljati in ima dolgo življenjsko dobo. Pomembno je le, da pri izbiri upoštevamo namembnost prostora in vrsto ogrevanja. Pri talnem ogrevanju, na primer, se zaradi manjših toplotnih izgub priporoča tanjša obloga. Vsekakor je dobro, da se posvetujemo s strokovnjakom, ki dobro pozna izbor lesenih oblog, in se pozanimamo o trdoti lesa, obstojnosti barve, končnem premazu oz. površinski zaščiti, dimenzijski stabilnosti, toplotni odpornosti, načinu vgradnje, vzdrževanju. Pri večslojnih naj bi bili pozorni tako na debelino plemenitega lesa (ta naj bi bila najmanj štiri do šest milimetrov) kot na spodnji sloj. Dobro je povprašati še o uporabljenih lakih, oljih in lepilih, ti naj bi bili kakovostni in ekološko neoporečni.

Obnova parketa

Obnova je smiselna takrat, ko je površina resnično dotrajana oziroma poškodovana. Skoraj vse parkete je mogoče obnoviti, prav tako zamenjati le posamezne, bolj poškodovane dele. Masivni parketi dopuščajo več obnovitvenih postopkov kot večslojni. Pri večslojnih je, kot rečeno, zelo pomembna debelina zgornjega sloja plemenitega lesa, saj je od tega odvisno, kolikokrat ga bomo lahko obrusili in znova lakirali ali oljili. Običajna debelina je štiri milimetre, kar omogoča štirikratno obnovo.

Debelina zgornjega sloja lesa tako določa živ­ljenjsko dobo parketa in tudi ceno. Na trgu je mogoče kupiti visokokakovostne parkete s šestimi milimetri plemenitega lesa, lahko pa je tega le dva ali celo manj kot milimeter. Takšnih furniranih parketov ni mogoče brusiti. Dobro je vedeti, da tako imenovanih gotovih parketov ni mogoče obnavljati, če so položeni plavajoče.

Postopek obnove je skoraj enak za vse vrste lesa, razlikuje se le glede na poškodbe, dotrajanost in podobno. Strokovnjak najprej oceni, katere dele parketa je treba zamenjati z novim. Posamezne deščice, ki odstopijo od podlage, se znova prilepi oziroma zamenja. Parketar nato odbrusi vrhnjo zaščitno plast laka, pri tem postopku se odstranijo tudi površinske poškodbe, kot so zareze, udarnine, sledi visokih pet. Če so poškodbe preveč obsežne, da bi jih lahko odstranili z brušenjem, jih je treba popraviti pred lakiranjem. Parketne reže in fuge, ki so nastale kot posledica dolgoletne uporabe in klimatskih razmer, mojster pokita in zakrije z uporabo lesnega prahu. Nato se parket večkrat lakira, najprej s temeljnim lakom, nato s končnim. Pri obnovi navadno zamenjajo tudi obstenske letvice.