Najnovejše ugotovitve o dnevni svetlobi

Se človeštvo spreminja v bitja zaprtih prostorov in ali so zrakotesne, skoraj hermetično zaprte hiše, v katerih odpiranje oken ni zaželeno, res prava smer za prihodnje rodove!? Zdravstveno stanje ljudi kaže da ne, saj je po podatkih zdravstvene organizacije z genetiko pogojenih le 40 odstotkov bolezni, kar 60 odstotkov pa jih izhaja iz človekovega okolja. 

Deborah Burnett, uveljavljena ameriška strokovnjakinja za zdravje v bivalnih prostorih, je pred kratkim gostovala na prvi konferenci o dnevni svetlobi v Sloveniji in pomen naravne svetlobe opisala zelo slikovito: »Dnevno svetlobo bi po učinkovitosti lahko primerjali s farmacevtskimi izdelki. Ima podobne učinke kot zdravila in poživila, npr. kava, alkohol, celo marihuana … Za zdravje človeka je naravna svetloba vitalnega pomena in ne moremo je nadomestiti z nobeno umetno svetlobo!« 

Svetlobe ne gledamo, ampak jo uporabljamo

»Svetloba je energija, ki je namenjena temu, da jo človeško telo uporablja in ne gleda,« trdi Deborah Burnett in to utemeljuje z dejstvom, da naše oči niso zasnovane za gledanje v sonce, niti v bleščeče objekte, pač pa je naše telo naravnano tako, da za optimalno delovanje potrebuje spreminjajočo se svetlobo oziroma svetlobne informacije, ki prihajajo z obzorja. Tudi zato je počutje za delovno mizo ob oknu, s katerega imamo odprt pogled navzven in ki nam omogoča spremljanje dneva, veliko boljše kot v notranjosti prostorov.

Še več: za odlično počutje v prostorih je izjemno pomembna tudi zenitalna svetloba ali svetloba, ki prihaja od zgoraj. Gibanje senc, premikanje svetlobe po prostoru in izmenjevanje svetlih in temnih predelov je za dojemanje bivalnega prostora ključnega pomena.

Telo absorbira sončne žarke vse od sončnega vzhoda. S tem, ko sonce začne svojo pot čez obzorje, povzroči, da se 12 ur kasneje v jetrih tvori vitamin D3, ki je glavni kurir sporočil za našo biološko uro. Ta nam sporoča ali je čas za vstajanje in dnevno aktivnost ali za spanje. V prav vsaki celici človeškega telesa je vsebovana biološka ura, povezana z dojemanjem dneva in noči ter letnih časov … Če dan traja 24 ur, pa cirkadiani ritem traja 0,2 uri več, tako se mora človeško telo dvakrat dnevno sinhronizirati in uskladiti svoj 24,2-urni ritem s 24-urnim dnevnim ciklom, kar lahko stori samo s pomočjo dnevne svetlobe.

Proces spanja se začne dve uri preden se zbudimo

Ne, niste prebrali narobe in ne, nismo se zmotili. To je presenetljivo dejstvo, ki temelji na spoznanjih, da človeško telo zaznava in »uporablja« celo tisto svetlobo, ki je pod obzorjem, še preden vidno zaznamo sonce na nebu.

Hormon adenozin, povezan s stanjem budnosti in potrebo po spanju, se tvori samo, če smo izpostavljeni naravni sončni svetlobi. Kadar nismo, lahko pomanjkanje tega hormona občutimo kot konstantno utrujenost, med spanjem pa se, kot vemo, sproži vrsta bioloških procesov, ki pomembno vplivajo na zdravje.

Utrujeni zaradi neprave večerne svetlobe  

Preden nastopi popolna tema in sonce povsem zaide, svetloba prehaja skozi tri faze polmraka. Najprej nastopi splošen polmrak, nato navtični, sledi mu astronomski in šele nato nastopi noč. Ob naravnem prehajanju človeškega telesa skozi vse tri faze polmraka, se v telesu tvorijo hormonski koktejli, s pomočjo katerih se fizične in presnovne funkcije telesa upočasnijo in se telo pripravi na spanje. Toda ker človek sodobnega časa zvečer namesto v obzorje gleda v elektronske naprave in preko njih dobiva povsem napačne informacije o svetlobi, se telo namesto na počitek pripravi na aktivnost, posledica pa sta utrujenost in debelost. »Biološki stres v telesu nastane, če ne živimo v skladu s soncem,« pravi Burnettova in poudarja, da prav naravna dnevna svetloba neposredno vpliva na našo rast, odraščanje, plodnost, vitalnost, odpornost …      

Več informaciji za ureditev zdravega in prijetnega doma.