Ravne strehe: Ozelenitev podaljša življenjsko dobo strehe

Zelena streha ne glede na tip (z intenzivno ali ekstenzivno zasaditvijo; ravna ali pod naklonom; pohodna ali nepohodna) učinkovito obvaruje vse spodnje sloje strehe, tudi hidro- in toplotno izolacijo, ki sta ključnega pomena.

Mestne džungle

Če je trajnostni razvoj manj oprijemljiv pojem, pa se posledice podnebnih sprememb dotaknejo vsakega od nas. Zelena streha jih ublaži na več področjih. Za stanovalce je na prvem mestu popolna zaščita strehe pred točo in močnimi vetrovi. Zato je pri novogradnji ali adaptaciji stavb smiselno izkoristiti njene prednosti. Z njo tudi nadomestimo zeleno površino, na kateri je zgrajena stavba.

Pomemben je prav tako okoljski vidik, saj vsaka zelena površina prispeva k večji bivalni kakovosti in biotski pestrosti okolice. Priložnosti je kar nekaj: zelene strehe so primerne in zaželene na obsežnih ravnih strehah industrijskih objektov, garažnih hiš, nakupovalnih središč, pa tudi v stanovanjskih soseskah in na družinskih hišah. V mestu so dragocene tudi zaradi omejene dostopnosti odprtih zelenih površin in visoke cene zemljišč. Tako si lahko stanovalci bivalnih ali lastniki poslovnih objektov na strehi uredijo družabni prostor ali otroško igrišče.

Zelene strehe po svetu

Vsem nam je lahko v spodbudo francoski pristop. Od leta 2015 namreč v državi veljajo predpisi, po katerih morajo biti vse strehe na novih poslovnih stavbah zelene. Druga možnost je, da se postavi sončna elektrarna, mogoče pa je izvesti tudi oba ukrepa hkrati.

Podobno urejen sistem ima Švica, kanadski Toronto pa že od leta 2009. Zaradi številnih okoljskih prednosti lahko pričakujemo, da bo tovrstne prakse vedno več. Nekatere premike zaznavamo tudi v Sloveniji, saj se zavedamo, da zahtevajo posledice podnebnih sprememb ukrepanje. Zelena streha pa je ustrezen in izvedljiv ukrep za njihovo blaženje.

Prednosti zelene strehe

Vseeno je, ali so zelene strehe urejene na bivalnih, javnih ali poslovnih stavbah, vedno prinašajo neposredne in posredne koristi uporabnikom, širši okolici in naravi.

Izboljšujejo življenjsko okolje, saj čistijo zrak, absorbirajo prah in ogljikov dioksid ter znižujejo temperaturne skrajnosti in posledice močnih padavin. Poleg tega podaljšujejo življenjsko dobo hidroizolacijskih slojev ravne strehe ali kritine strme strehe. Izboljšajo tudi toplotno izolativnost, varujejo pred ekstremnimi vremenskimi vplivi (toča, orkan), lahko pa postanejo dodatna površina za gojenje zelenjave, če jih zasnujemo kot vrt.

Toča in veter, ki sta letošnje poletje po Sloveniji poškodovala veliko streh, bosta gotovo spodbudila iskanje trajnejših rešitev. Zelena streha je učinkovit odgovor na te težave, saj je odporna proti toči, močnim nalivom in sunkom vetra. Za lastnike stavb je to dobra in dobičkonosna naložba, ki se pogosto dopolnjuje s sončno elektrarno.

Podaljšanje življenjske dobe ravne strehe: Življenjska doba »golih« ravnih streh je od 15 do 25 let, saj je hidroizolacija izpostavljena velikim fizičnim, kemičnim in biološkim obremenitvam. Ne pozabimo, da je lahko 24-urna temperaturna razlika na površini strehe tudi do 60 stopinj Celzija. UV-sevanje in visoke stopnje ozona pospešujejo staranje strehe, kar se kaže kot krčenje materiala, izguba elastičnosti in s tem puščanje. Zelena streha zadržuje vodo, temperaturna nihanja ne presežejo 15 stopinj Celzija v 24 urah. To omogoča boljšo zaščito materialov in podaljševanje njihove življenjske dobe, ščiti pa jih tudi pred mehanskimi poškodbami.

Zvočna izolacija: Ozelenjena streha izboljša zvočno izolacijo v notranjih prostorih do 40 dB, kar je pomemben podatek za stavbe blizu izvorov hrupa, na industrijskih območ­jih in ob obremenjenih prometnicah.

Toplotna izolacija: Zelena streha prispeva k energijski varčnosti objekta, saj v mrzlem delu leta zmanjša izgube toplote v okolje, v poletnih mesecih pa prodor vročine v bivalne prostore. Tako se zmanjša tudi raba klimatskih naprav in s tem električne energije.

Prostor za oddih: Gre za življenju in naravi prijazne površine, ki človeku ponujajo tudi številne možnosti za oddih in rekreacijo. Tako je mogoče na strehi urediti okrasni ali celo pridelovalni vrt. Na večstanovanjskih stavbah lahko postanejo tudi prostor druženja stanovalcev.

Učinkovite proti poplavam: V današnjih mestih, ki so prava kraljestva betona in asfalta, je meteorna voda velika težava. S tlakovanih površin jo je ob obilnem deževju težko odvajati brez poplav. Zelene strehe v takšnih primerih zadržijo precej vode. Ekstenzivno ozelenjene ob zmernih padavinah zadržijo nad 40 odstotkov vode, intenzivno ozelenjene celo do 90 odstotkov. S tem se zmanjša splošna obremenitev meteorne kanalizacije, predvsem pa se izognemo velikim trenutnim količinam vode, ki jih mora kanalizacijski sistem prenesti ob močnem deževju.

Načrtovanje zelene strehe

Načrtovanje in izvedba zelene strehe sta zahtevna procesa, zato ju prepustimo strokovnjaku. Ta bo v načrtu določil število plasti, materiale, debeline posameznih slojev in rastline. Rešitev je veliko, zelena streha je lahko pohodna ali nepohod­na; ravna ali z naklonom; intenzivno ali ekstenzivno zasajena; z dostopom ali brez njega, s programom oz. dodatno funkcijo ali brez. Investitor se za izbiro tipa ozelenitve odloči glede na ceno naložbe in potrebno vzdrževanje – zelena streha je namreč živ organizem. Velja pravilo, da je za ekstenzivno ozelenitev dovolj urejanje enkrat ali dvakrat na leto, pri intenzivni pa vsaj štiri- do osemkrat, kar je zlasti odvisno od izbranega rastlinja.

Sestava zelene strehe

Praviloma ima vsaka zelena streha v nadaljevanju naštete sloje.

Osnova je nosilna konstrukcija, največkrat armiranobetonska plošča. Nanjo se položita toplotna izolacija in parna ovira. Sledi betonski estrih, ki se zaključi s hidroizolacijo. S tem je prvi del strehe – učinkovita toplot­na in hidroizolacija – dokončan.

PREBERITE ŠE: ZELENE STREHE: IZBOR RASTLIN ODVISEN OD GLOBINE TAL

Nato je treba pripraviti plasti za sajenje rastlin. Nad betonskim estrihom je ločilni sloj, imenovan tudi protikoreninska zaščita. Sledi drenažni sloj iz proda, ki s strehe odvaja odvečno deževnico. V tem delu se običajno naredi tudi sloj, ki je namenjen zadrževanju vode za rast rastlin. Zelene strehe se praviloma ne namaka, zato za zasaditev izberemo rastline, ki so prilagojene sezonski količini padavin. Na drenažni sloj položimo še eno plast filca. Ta preprečuje prehajanje zemlje v konstrukcijo. Zemlja je zadnji sloj za sajenje rastlin, njena debelina in sestava pa sta odvisni od izbora rastlin.