Sodobna montaža oken: Tesnjenje rege med oknom in špaleto v treh ravneh

Najprej pojasnilo, zakaj je RAL-montaža pogovorni izraz. V Sloveniji nimamo posebnega standarda ali smernice, ki bi urejala samo vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva, edina merila so zapisana v okviru nacionalnega okoljskega certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). Ta zapis vsebinsko smiselno povzema priporočila in usmeritve iz smernice RAL, ki velja v Nemčiji in ki upošteva možnosti vgradnje glede na zadnje stanje tehnologije, seveda ob upoštevanju slovenskih predpisov. Mimogrede, v skladu s temi zahtevami morajo biti vgrajena tudi nova lesena okna, za katera Eko sklad priznava subvencijo. Druga možnost je klasična montaža, ki pa ne zagotavlja tesnjenja rege, to je vrzeli med oknom in okensko odprtino, v treh ravneh. Nepravilno in nezadostno tesnjenje lahko povzroči toplotne izgube, toplotne in zvočne mostove, kondenzacijo vodne pare v konstrukciji ali na njeni površini, nastanek plesni in zamakanje zaradi vdora meteorne vode.

Povedano poenostavljeno, pri klasični montaži, potem ko je okno pritrjeno v okensko odprtino z vijaki ali sidri ter podprto s trajnimi podložkami in distančniki, rego zapolni montažna pena, ki ima predvsem toplot­no- in zvočnoizolativne lastnosti, za robne stike med oknom in konstrukcijo stene pa se uporabijo še prekrivne letve. Sodobna vgradnja poleg tega na zunanji in notranji strani stikov med okni in špaleto uporabi različne tesnilne materiale (kot so tesnilne folije, tesnilne mase in predkomprimirani (predstisnjeni) tesnilni trakovi), ki zagotav­ljajo t. i. tesnjenje rege v treh ravneh: na notranji strani preprečujejo prehod vodne pare in zraka skozi rego v zid, na zunanji strani onemogočajo vdor vode in vetra v notranjost, kljub temu pa omogočajo vodni pari, ki je morda le prodrla v notranjost zidu, izhod ven. V sredi med tema dvema ravnema je bistvena toplotna in zvočna izolativnost uporabljenih sredstev.

Poleg tesnjenja v treh ravneh je pri vsaki vgradnji zelo pomemben po korakih predviden postopek. Natančneje bomo dva načina sodobne vgradnje, ki smo si ju ogledali v sklopu presoje za nacionalni certifikat ZKG, predstavili v nadaljevanju.

Znak kakovosti v graditeljstvu
Za sodobno vgradnjo oken so štiri slovenska podjetja pridobila priznanje ZKG: petkrat AJM, štirikrat Okna Jelovica (oz. z njim lastniško povezano podjetje Slovenijales Trgovina), po enkrat pa Arcont in Satler. Smoter certifikata ni samo ocenjevanje postopka montaže, pravi Neva Jejčič z Gradbenega inštituta ZRMK, ki izvaja primerjalno vrednotenje za pridobitev priznanja ZKG, temveč tudi nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje izvajalcev o najnovejših tehnično-tehnoloških novostih ter širjenje ozaveščenosti o pomenu dobre prakse med kupci in v javnosti.

Zahtevnejša je zamenjava oken kot montaža pri novogradnji

Glavni razlog, da se postopka razlikujeta, je to, da je šlo pri prvem za vgradnjo oken v novogradnji, pri drugem pa za zamenjavo v tri desetletja stari hiši. Medtem ko so bile pri novogradnji okenske odprtine z zunanje in notranje strani enake, se je po demontaži starih oken v špaleti razkril manjši zamik, ki je nastal zato, ker je hiša po montaži prvotnih oken dobila debelejši omet na zunanji strani kot na notranji oz. se ni posegalo na fasado. Od položaja okna v zidni odprtini, zaključka fasade in obdelave špalete je bila odvisna izbira tesnilnih sredstev: pri novogradnji so lahko uporabili tesnilne folije, pri zamenjavi pa predkomprimirani tesnilni trak. Naključje je hotelo, da so v obeh primerih vgrajevali lesena okna (vendar je postopek enak, ne glede na material oken). V novogradnji so jih v konstrukcijo pritrjevali s sidri, pri zamenjavi pa neposredno skozi okenski okvir z vijaki v zid. Pri zamen­javi so mojstri hkrati z okni vgradili rolete, komarnike in notranje okenske police, pri novogradnji pa je lastnik izvajalcu naročil samo vgradnjo oken, omenjene dodatke pa bo izbral pred izvedbo fasade.

Po besedah Neve Jejčič z Gradbenega inštituta ZRMK je praviloma zahtevnejša zamenjava oken, pri kateri je velik zalogaj že demontaža, poleg tega mora merilec glede na obstoječe detajle zelo natančno izvesti izmere in predvideti način vgradnje.

Tudi sicer je vloga merilca po njenih besedah ključnega pomena, saj mora pravilno izmeriti dimenzije odprtin, na podlagi tega pravilno dimenzionirati okna ter predvideti način in vse detajle vgradnje. »Čeprav se sliši pretirano, se kdaj zgodi, da okno ne gre v odprtino zaradi nenatančnih izmer ali površne obdelave špalete.«