Stavbno pohištvo: Arhitekturni element stavbe

»V sodobni arhitekturni praksi nima zunanje stavbno pohištvo nič drugačnega pomena kot v preteklosti. Še vedno je namenjeno zapiranju arhitekturnih odprtin. Uporaba velikih steklenih površin pa vpliva tudi na arhitekturno zasnovo stavb. Spremenile so se tako fasade večstanovanjskih kot enodružinskih stavb,« pravi arhitektka Katjuša Kranjc iz arhitekturnega biroja Raketa.

Če za vhodna vrata pravimo, da vzbujajo občutek trdnosti, pa okna zagotavljajo primerno osvetljenost prostora z naravno svetlobo in omogočajo vizualni stik z okolico in naravo ter naravno prezračevanje. Poleg tega so pomemben del toplotnega ovoja stavbe. Nekoč so se razlikovala po velikosti, načinu odpiranja, vzorcu kril in obliki, izdelana pa so bila iz lesa. Danes je izbira materialov velika, spremenili sta se tudi oblika in še zlasti velikost oken.

Sodobna arhitektura z velikimi steklenimi površinami

»Oblika in velikost oken sta se zelo spremenili zaradi tehnoloških možnosti izvedbe, vse bolj so pomembne lastnosti, kot so toplotna prehodnost, zvočna izolativnost, varnost, svetlobna prepustnost, kakovost tesnjenja, mehanske obremenitve, trajnost in vzdrževanje. Ker jih je tehnično mogoče izvesti, se arhitekti pogosto odločajo za velike steklene površine. Vendar se te pogosto umeščajo v arhitekturno zasnovo brez premisleka. Vedno se je treba vprašati, zakaj, kaj bomo z njimi pridobili. Preveč neposred­nega sonca v notranjosti ni nujno dobro, prav tako tenzija med zunaj in znotraj pri velikih oknih ni zanemarljiva,« odgovarja arhitektka na vprašanje, v kakšno smer razvoja gre ta del arhitekture stavb.

»Na velikost in število oken vpliva tlorisna zasnova hiše. Običajno se za prostore, ki imajo bolj javni značaj, izberejo večja okna, medtem ko v tistih, ki zahtevajo več zasebnosti, načrtujemo manjša,« nadaljuje arhitektka Katjuša Kranjc. Velike steklene površine imajo tako prednosti kot slabosti. Po besedah sogovornice omogočajo več svetlobe v notranjosti in lepe poglede, če jih pametno umestimo. Vplivajo pa tudi na višjo temperaturo poleti, če niso pravilno zasenčena. Med slabosti sodi težje in zahtevnejše čiščenje, če jih primerjamo z manjšimi okni.

Leseni, aluminijasti, PVC-okvirji

Tako kot odločitev o obliki je pomembna tudi izbira materiala okenskih okvirjev, pri čemer sta običajno odločilna videz in vzdrževanje. »Material, iz katerega so narejeni okvirji, izbiramo glede na objekt in njegovo funkcijo ter seveda tudi glede na okolje, v katerem stoji stavba,« pravi arhitektka. Leseno stavbno pohištvo je primerno za vsa okolja, vendar pazimo tudi na videz. »Za staromeščansko hišo v središču Ljubljane bomo izbrali drugačen lesen profil in njegovo zaključno obdelavo kot za hišo v Bohinjski Bistrici. Vedno moramo spoštovati kontekst, v katerega posegamo. Recepta ni, vsakič znova se je treba vprašati, kam, zakaj in kako bomo vgradili novo okno,« odgovarja na vprašanje, kdaj predlagajo leseno stavbno pohištvo.

Za videz in arhitekturo stavbe ni nepomembna niti barva stavbnega pohištva. Zakaj so danes na številnih stanovanjih in hišah okvirji oken temno sivi? »Temne barve so se pojavile z množično ponudbo aluminijastih okenskih okvirjev. Morda gre tudi za modno muho, ko stavbno pohištvo izbere kupec, sicer pa pri novogradnjah stavbno pohištvo običajno določi arhitekt in je del celotne kompozicije fasade,« pove Kranjčeva.

Pri načrtovanju vseh novih objektov, tako družinskih hiš kot večstanovanjskih stavb, torej ne glede na velikost, je treba po njenih besedah pri umeščanju oken upoštevati pravilnike, ki opredeljujejo dopustne vrednosti glede akustike in toplotne prehodnosti. Pravilnikov se je, kot dodaja, treba držati tudi pri energetski sanaciji stavb, ki poleg nove fasade vključuje okna – ta morajo ustrezati vsem standardom, ki so natančno določeni v pravilnikih.