Vgradnja je med drugim vključevala veliko panoramsko steno v osrednjem bivalnem prostoru, balkonska okna in vrata v ločenem stanovanju, montažo kamnitih notranjih polic, komarnikov in zunanjih žaluzij na južnih oknih, zato smo pri delu spremljali kar šestčlansko ekipo monterjev podjetja Slovenijales Trgovina, ki je lastniško povezano z izdelovalcem stavbnega pohištva Jelovica Okna.

Zamenjava oken je zahtevnejša od montaže pri novogradnjah, ker je treba stara okna demontirati, način pritrditve v konstrukcijo pa se pogosto razkrije šele, ko se monterji lotijo dela. Ker v našem primeru ni bila predvidena obnova fasade, je bilo zaradi videza ključno, da pri demontaži čim manj poškodujejo špalete (posebno na zunanji strani).

!!galerija!!

Vendar se v takšnih primerih po besedah Dejana Tonejca, vodje monterske ekipe, delavci praviloma ne znajdejo v nepredvidljivi situaciji, ker detajle vgradnje določi že merilec. Podatke in izmere jim pošlje na mobilni telefon, kjer imajo pri roki tudi kompletna navodila podjetja za vgradnjo po tipih montaže in vrsti dodatkov (senčil, komarnikov, polic …).

Pred demontažo starega okna v kabinetu po izkušnjah s preostalimi okni predvidi, da sega okvir približno 1,5 cm v zid, nanj pa je pritrjen s kovinskimi sidri. Ta so bila v zid pribita kar z žeblji.

Tesnjenje s trakom »tri v enem«

Okenski okvir in notranjo leseno polico je moral mojster na več mestih prežagati, da ju je lahko odstranil iz odprtine. Špalete (ploskve, ki obdajajo okensko odprtino) niso bile ravne, temveč so imele stopničko, ker je takrat nova hiša po montaži oken dobila debelejši omet na zunanji kot na notranji strani. Pri zamenjavi se novo okno prisloni na ta rob, kljub temu pa je treba špalete čim bolj natančno obdelati s hitro sušečimi se maltami, da so čim bolj ravne in gladke. To je pomembno tako za pravilno namestitev okna kot enakomernost rege in lepljenje tesnilne folije na spodnjem robu.

Pri zamenjavah, kakršno smo si ogledali, je za tesnjenje rege med špaletami in okenskim okvirjem primerna uporaba predkomprimiranega tesnilnega traku, ki po vgradnji ob vplivu toplote ekspandira (nabrekne) in tako zapolni vse špranje.

Mojstri so predkomprimiran tesnilni trak nalepili na okvir pred montažo, pri čemer so morali paziti, da sta bili notranja in zunanja stran pravilno obrnjeni. Trak, ki mu v besednjaku sodobne montaže pravijo »tri v enem«, namreč opravlja tri funkcije: z notranje strani je zrakotesen in paroneprepusten, da prepreči prodor vodne pare in zraka iz bivalnih prostorov v konstrukcijo, kjer bi lahko nastal kondenz, srednji del je toplotno in zvočno izolativen, zunanja stran pa je vodotesna, a kljub temu paroprepustna, da bi morebitna para čim prej našla pot navzven, in omogoča tudi vetrno zaščito. Enak tesnilni trak se uporabi za stik med oknom in roletno omarico ali med pokončnimi stiki balkonskih vrat in oken. Ker je montaža potekala ob spomladanskih temperaturah, trak ni tako hitro ekspandiral, da bi motil potek dela. Za vgradnjo po tem sistemu so manj primerni vroči poletni dnevi, saj trak prehitro zapolni rego in večkrat se zgodi, da okna potem ni mogoče več namestiti v odprtino.

Vloga začasnih zagozd ter trajnih podložk in distančnikov

Ko je mojster okno vstavil v odprtino, ga je spodaj in ob straneh podprl z lesenimi zagozdami, ki so omogočale nastavitev v pravilno vodoravno-pravokotno lego in na ustrezno mesto v odprtino, kar je ob vsakem premiku preveril z vodno tehtnico. Kmalu je bilo v pravem položaju in takrat ga je levo in desno spodaj podložil s trajnimi podložkami in ob pokončnih stranicah z distančniki (gre za ploščice iz purenita). To zagotavlja, da bo okno vso življenjsko dobo ostalo trdno na predvidenem mestu. Če ta pogoj ne bi bil izpolnjen, se ne bi brezhibno zapiralo in zapiralo, saj okvir in krilo ne bi več bila pravokotna, mogoč bi bil vdor zraka in vode skozi pripire. Na zadostno število trajnih podložk in distančnikov ter pravilno razporeditev morajo biti monterji še posebno pozorni pri težkih drsnih vratih panoramskih sten, sicer pa je za vsak tip okna predvidena posebna razporeditev.

Postavitvi trajnih podložk in distančnikov je sledilo vijačenje okvirja v zid s približno 20 cm dolgimi samoreznimi vijaki. Dolgi morajo biti vsaj toliko, da gre tretjina skozi okvir, dve tretjini pa v zid. Vijači se na vseh štirih stranicah okvirja, vsaj na 80 cm.

Vodotesnost spodnjega stika

Ker je zunanja stran okna zaradi padavin najbolj obremenjena spodaj, imajo lesena okna na spodnji stranici okenskega krila in okvirja aluminijast odkapni profil, morebit­no zamakanje pa prepreči tudi zadosten naklon polic. Še pred njihovo vgradnjo pa je treba poskrbeti za čim boljšo vodotesnost spodnjega stika med okvirjem in podlago, zato so ga monterji v našem primeru na notranji in zunanji strani prelepili s trakom tesnilne folije. Postopek je bil podoben tudi pri stiku nizkega pohodnega praga balkonskih vrat z notranjim in zunanjim tlakom. Ker so pri zamenjavah notranji in zunanji ometi že narejeni, se stik okna s špaletami zatesni še z namenskimi kiti.