Streha je praviloma najbolj izpostavljen del ovoja stavbe, ki kljubuje vsem vremenskim vplivom in neprilikam, zato je še toliko bolj pomembno, da je pravilno izvedena in skrbno vzdrževana.
Povprečna življenjska doba strehe je približno 30 let, odvisno od kakovosti in vrste kritine, z rednim vzdrževanjem in servisiranjem (npr. menjava dotrajanih obrob, žlot ali menjava poškodovanih strešnikov) pa se ta čas lahko precej podaljša. »Pogoji vzdrževanja strehe in drugih gradbenih elementov so opredeljeni v pravilniku o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj, kjer je navedeno, da streho iz opečnih ali betonskih strešnikov menjamo na 30 let, ob rednem vzdrževanju pa lahko še dosti pozneje,« pojasnjuje Neva Jejčič, arhitektka z Gradbenega inštituta ZRMK.
Za zamenjavo strehe se odločimo po preteku njene življenjske dobe oziroma ko je vidno dotrajana ali poškodovana ali ko želimo na podstrešju urediti bivalne prostore. Če se tega posega lotimo v sklopu celovite prenove hiše, je najprej na vrsti streha, svetuje Simon Sodnik, obrtnik iz Cerkelj na Gorenjskem, ki že peto generacijo nadaljuje družinsko krovsko obrt.
Pred zamenjavo strehe moramo poskrbeti za ustrezno dokumentacijo – odvisna je predvsem od tega, za kakšen poseg v objekt gre.
Pri prenovi, pri kateri ne bomo spreminjali velikosti in oblike strehe, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Torej, če menjamo le kritino, gradbenega dovoljenja ne potrebujemo, kljub temu pa se priporočata strokovni pregled ostrešja in izdelava podrobnega popisa del, ki je osnova za oddajo naročila za izvedbo, pojasnjuje Neva Jejčič. Pri večjih posegih, ko spreminjamo videz obstoječe strehe (denimo z izvedbo frčade), pa je gradbeno dovoljenje potrebno. To se po besedah sogovornice zahteva za vsak poseg v nosilno konstrukcijo. Če pa moramo zamenjati le posamezen poškodovan špirovec, lahko to storimo brez gradbenega dovoljenja, a pod pogojem, da se nosilnost ne poslabša.
Pred menjavo kritine preverimo, v kakšnem stanju je strešna konstrukcija. To je še zlasti pomembno, če bo nova kritina drugačna od stare. Preverimo, ali so les na ostrešju načeli lesni zajedavci, ali je kje začel trohneti in ali so strešni elementi tudi fizično poškodovani. Sogovornica na tem mestu poudari nujno vključitev strokovnjakov – arhitekta, statika in po potrebi gradbenega fizika. »Statik pregleda obstoječo konstrukcijo in morebitne poškodbe lesenih delov zaradi škodljivcev ter predlaga najustreznejše rešitve in utrditvene ukrepe, npr. izvedbo horizontalnih armiranobetonskih vezi, sidranje obstoječih leg v horizontalne armiranobetonske vezi, zamenjavo dotrajanih elementov z novimi, povezovanje posameznih elementov med seboj ...« Posvet z njim je priporočljiv tudi, če nadomestimo le poškodovani špirovec z novim, še svetuje sogovornica.
Po izkušnjah s terena Sodnik pove, da največ težav na ostrešju nastane zaradi kondenzacije, zato lahko ostrešje izgubi trdnost. Resen problem so tudi lesni škodljivci, katerih zatiranje je praviloma dolgotrajno in drago. Na splošno velja, da je ostrešje smiselno obnoviti, če je poškodovanega do 20 odstotkov lesa, če pa je poškodovanega več, je bolje in ceneje narediti novo konstrukcijo.
Če je ostrešje še brez vidnih sprememb in v dobrem stanju, se lahko zamenja samo kritina, svetuje sogovornik.
Pri izbiri vrste in barve kritine ter naklona strehe nimamo povsem prostih rok. Upoštevati moramo določila prostorskih aktov, ki veljajo za naše območje, saj sta vrsta in barva kritine praviloma predpisani.
Staro kritino je tako najbolj smiselno nadomestiti s takšno, ki je čim bolj podobna obstoječi. Zlasti je pomembno, da upoštevamo njeno težo, saj naj ne bi bila večja od obstoječe. Izbira naj bo prilagojena obstoječemu ostrešju, svetuje Neva Jejčič: »Salonitne kritine ne bomo zamenjali z betonskim strešnikom, ki je bistveno težji, manjših mer in ima drugačen način polaganja oz. pritrjevanja. Ostrešje običajno ni dimenzionirano za dodatno težo in še nove letve moramo položiti.« Če se kljub vsemu odločimo za težjo kritino, je nujen posvet s strokovnjakom, ki bo preveril nosilnost strešne konstrukcije glede na večjo obtežitev in svetoval ali izdelal ustrezne konstrukcijske rešitve in sestavo strehe.
Tudi naklona strehe ne gre spreminjati kar tako. Prvič, pri spremembi naklona običajno posegamo v samo nosilno konstrukcijo, za kar – kot že rečeno – potrebujemo gradbeno dovoljenje. In drugič, vsaka vrsta kritine ima določen minimalni naklon, da voda čim prej in nemoteno odteče po strešini, zato naklona ne moremo kar poljubno prilagajati, opozarja sogovornica.
Za zamenjavo strehe sta pri Eko skladu na voljo dve vrsti spodbud, in sicer krediti in nepovratne subvencije. A pozor, spodbude so namenjene zgolj za financiranje ukrepov s področja učinkovite rabe energije, kar konkretno pomeni za izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru, ne pa tudi menjavo kritine. »Višina subvencije lahko znaša največ 20 odstotkov celotne naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter toplotne izolacije. Pogoj za pridobitev je, da je razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije manjše ali enako 0,140 W/(m²K),« še pojasni Sodnik.