Pozdravljeni,
pred časom sem zasledila informacijo, za katero pa nisem prepričana, ali drži ali ne.
In sicer doma imamo parcelo, ki ni v celoti gradbena, ampak samo do neke mere, ostalo naprej pa je kmetijsko zemljišče. Za kmetijsko zemljišče nam nočejo izdati gradbenega dovoljenja.
Sem pa zasledila, da naj bi bilo možno podaljšati obstoječo gradbeno parcelo za 10 do maksimalno 20 % kvadrature zazidljivega zemljišča in da se to plača cca 3000 evrov, zadeva pa naj bi bila rešena v približno pol leta.
Ali to dejansko drži?
Hvala za vaš odgovor, saj ne vem, na koga bi se lahko obrnila s tem vprašanjem.
Lep pozdrav.
Spoštovana Urška,
omenjate instrument prostorskega načrtovanja, ki je bil uveljavljen z Zakonom o prostorskem načrtovanju - ZureP-2. Tudi prenovljeni Zurep-3, ki se uporablja od 1. 6. 2022, ta instrument ohranja.
Lokacijska preveritev je instrument prostorskega načrtovanja, s katerim se:
Lokacijska preveritev se izvede na pobudo investitorja gradnje na posamični poselitvi, investitorja, ki želi odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev ali izvesti dopolnilne prostorske ureditve ali posege v prostor, ali pobudnika začasne rabe prostora. Pobudi se priloži elaborat lokacijske preveritve, v katerem se zelo natančno in podrobno utemelji skladnost pobude z zakonom o urejanju prostora. Elaborat lokacijske preveritve mora izdelati in potrditi pooblaščeni prostorski načrtovalec, torej oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Pobudnik naroči elaborat lokacijske preveritve in ga priloži pobudi na pristojno občino. Občinski urbanist na strani občine pregleda ustreznost pobude ter elaborata lokacijske preveritve ter nato v primeru, da se občina odloči, da bo izpeljala postopek lokacijske preveritve, najprej zaračuna pobudniku občinsko takso za izvedbo lokacijske preveritve. Takse za izvedbo lokacijske preveritve so za vsako občino določene z odlokom, ponavadi znašajo glede za vrsto postopka lokacijske preveritve od 1500 do 2500 evrov. V taksi je zajeta cena izvedbe postopka na občinski strani, po oddaji pobude postopek v celoti vodi občina z občinskim urbanistom. Občina pridobi mnenja nosilcev urejanja prostora, razgrne elaborat za najmanj 15 dni na spletni strani občine in na krajevno običajen način. O javni razgrnitvi občina pisno obvesti lastnike sosednjih zemljišč. Stališče do pripomb z javne razgrnitve je sestavni del gradiva za obravnavo na občinskem svetu. Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v uradnem glasilu občine (Uradni list RS) in se evidentira v prostorskem informacijskem sistemu.
V vašem primeru gre za kmetijsko zemljišče, ki se drži stavbnega, vi pravite temu »gradbena parcela«. »Nezazidljivo zemljišče« ima osnovno namensko rabo kot kmetijsko in seveda na tem delu parcele ne morete pridobiti gradbenega dovoljenja.
Če je osnovna namenska raba »zazidljivega zemljišča« območje posamične poselitve, je za vas uporaben 135. člen Zakona o urejanju prostora, kjer se določa obseg stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi. V grafičnem delu občinskega prostorskega načrta je osnovna namenska raba prostora običajno prikazana z oranžno barvo in oznako A. Opozarjam, da je ta način lokacijske preveritve dopusten samo pri posamični poselitvi, to so ponavadi manjši zaselki do 9 stavb.
Pri določanju obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi, se z lokacijsko preveritvijo lahko velikost stavbnega zemljišča posamezne posamične poselitve, že določena v občinskem prostorskem načrtu, poveča ali zmanjša za največ 20 odstotkov, vendar pa povečanje ne sme preseči 600 m2 glede na izvorno določen obseg stavbnega zemljišča posamezne posamične poselitve v OPN.
Pri posamični poselitvi se z lokacijsko preveritvijo lahko stavbno zemljišče poveča oziroma preoblikuje če se povečanje oziroma preoblikovanje izvede za gradnjo objektov za izvajanje obstoječih dejavnosti v tem območju. Pri tem se mora ohraniti ali izboljšati obstoječi arhitekturni in tipološki vzorec posamične poselitve. Obstoječa posamična poselitev pa mora biti komunalno opremljena tako, da dopušča priklop novih objektov, dostop do javne ceste pa se praviloma zagotavlja preko obstoječih dovozov. Povečanje obsega stavbnega zemljišča morajo omogočati fizične lastnosti zemljišča ter se vpliv na okolje in obstoječo posamično poselitev ne bo bistveno povečal.
V vsakem primeru pa načrtovani posegi v prostor ne smejo biti v nasprotju s pravnimi režimi in varstvenimi usmeritvami.
Zelo pomembno vlogo pri strinjanju s pobudo za izvedbo lokacijske preveritve ima pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki mora tudi podati strinjanje z elaboratom lokacijske preveritve. Za izdelavo elaborata so predvidena tehnična pravila, ki jim mora izdelovalec elaborata slediti in upoštevati.
Celoten postopek pridobitve končnega sklepa o lokacijski preveritvi dejansko traja okvirno pol leta, lahko pa tudi več. Tudi časovni termin je odvisen od občine, ki po sprejemu pobude vodi celoten postopek. Sklep lokacijske preveritve sprejme občinski svet, po potrditvi pa se objavi v uradnem glasilu občine. Po sprejetju občinskega sveta se uveljavijo posamični pogoji za gradnjo. Na podlagi tega se skladno z gradbeno zakonodajo izdela projektna dokumentacija, pridobijo zahtevana mnenja o skladnosti z nosilci urejanja prostora ter nato pridobi gradbeno dovoljenje.
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje povezano z upravnimi postopki, pridobivanjem lokacijske informacije, projektnih in drugih pogojev, gradbenega dovoljenja, o izdelavi projektne dokumentacije pa tudi o možnostih legalizacije nelegalno in neskladno zgrajenih objektov ter o pridobivanju uporabnega dovoljenja ali drugih podobnih problemih s področja gradbeno-prostorske zakonodaje?
Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Gradbena zakonodaja.