Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gradnja in obnova

Svetovalnica: Kdo nosi stroške za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja

Strokovnjakinja svetuje trem bralcem, kako pridobiti gradbeno in/ali uporabno dovoljenje za obstoječe hiše.
Foto: wolfness72/Shutterstock
Foto: wolfness72/Shutterstock
18. 5. 2022 | 11:29
22. 10. 2024 | 17:05
6:24

Pozdravljeni!

Na tej spletni strani sem bral članek o pridobivanju omenjenih dovoljenj, a me vseeno zanima, ali je postopek enak tudi v mojem primeru. Namreč, kupujem hišo, ki ima gradbeno dovoljenje, a so se kasneje delali razni prizidki in ni točno po načrtih, zato ne vem, ali je treba posodobiti gradbeno dovoljenje? Hiša tudi nima uporabnega dovoljenja, ki ga potrebujem za izvedbo cenitve, čeprav ima hišno številko (zgrajena je bila leta 1966).

Kakšen bi bil postopek, da se uredi dokumentacija? Se pravi, da bi bilo gradbeno dovoljenje ustrezno in da se dobi uporabno dovoljenje. To dvoje namreč cenilci in banke obvezno zahtevajo.

Hvala za nasvete in pomoč.

S spoštovanjem,

 Florjan

---

Pozdravljeni,

zanima me, kdo nosi stroške za ureditev uporabnega dovoljenja, če ni bilo nič napisano v zvezi s tem v pogodbi.

Investitor je to uredil, zdaj nam pa pošilja račun za plačilo uporabnega dovoljenja.

Hvala za odgovor.

 Mateja 

---

Pozdravljeni!

Prosila bi vas za nasvet: imamo stranko, ki prodaja novo hišo - naredili so jo zraven stare hiše. Zgrajena je bila brez vseh papirjev (gradbenega in uporabnega dovoljenja). Zanima nas, ali se dajo papirji dobiti naknadno in kakšni so približno stroški. Hiša je velika cca. 120 kvadratov.

Hvala in lepo vas pozdravljam.

 Zinka


Florjan, Mateja in Zinka

Lepo pozdravljeni, spoštovani Florjan, Mateja in Zinka. 

Vsi imate vprašanja, ki so povezana s pravnimi posli nakupa/prodaje nepremičnin in izkazovanjem zakonitosti.

Florjan je o tej temi že bral v tej svetovalnici. Kupuje hišo, ki ima gradbeno dovoljenje, vendar se obstoječe stanje hiše ne sklada čisto po načrtih, saj je bila »deležna« številnih prizidav. Florjana zanima, če je treba »posodobiti« gradbeno dovoljenje? Hiša, zgrajena 1966, ima hišno številko, nima pa uporabnega dovoljenja, ki ga Florjan potrebuje za izvedbo cenitve. Florjana zanima postopek, da se uredi dokumentacija: gradbeno in uporabno dovoljenje. To dvoje namreč cenilci in banke obvezno zahtevajo.

Mateja pa je nepremičnino že kupila in sedaj pridobivajo uporabno dovoljenje. Zanima jo, kdo nosi stroške pridobitve uporabnega dovoljenja.

Vprašanje za njeno stranko ima še Zinka. Stranka prodaja novo hišo veliko 120 m2, zgrajeno brez kakršnih koli dovoljenje poleg stare hiše. Zinko zanima, ali se lahko gradbeno in uporabno dovoljenje pridobita naknadno in kolikšni so stroški.


Za Florjana pride v poštev določba, ki jo je vseboval že stari Zakon o graditvi objektov, ki pravi, da se uporabno dovoljenje pridobi po zakonu za vse stavbe, zgrajene in v uporabi pred 1. 1. 1967. Na podlagi zahtevka investitorja upravni organ tako uporabno dovoljenje po zakonu izda in šteje se, da je objekt zakonit in legalen. Poleg upravne takse vlagatelj s tem nima nobenih dodatnih stroškov, razen, če mora pridobiti posebna dokazila, da se izkaže starost stavbe (zračni posnetki ipd.). Tudi novi gradbeni zakon GZ-1 v 150. členu povzema iste določbe, pri čemer navaja, da zadostuje, da vlagatelj (stranka) izpolnjevanje teh pogojev dokaže z verjetnostjo. Če bo Florjan upravnemu organu dokazal, da je bila stavba zgrajena in v uporabi pred 1. 1. 1967, potem bo uporabno dovoljenje pridobil brez težav in dokument predložil banki, ki to zahteva za odobritev kredita.

Gospe Mateji morda ne bomo odgovorili, kakor bi si želela. Če je kupila nepremičnino s pogodbo, v kateri ni pisalo, da je predmet nakupa nepremičnina z uporabnim dovoljenjem, se bojim, da bo morala stroške tega prevzeti kar sama. Najbrž je bila pri prodaji/nakupu te nepremičnini o dejstvu, da stavba nima uporabnega dovoljenja, seznanjena s strani uradne osebe oz. notarja.

Gospa Zinka pa za stranko prodaja nelegalno zgrajeno stavbo, ki nima ne gradbenega ne uporabnega dovoljenja. Seveda se obe dovoljenji lahko pridobita naknadno, najlažje je, da se taka stavba legalizira na enega od možnih načinov po GZ-1. Izdana odločba o legalizaciji bo nadomestila uporabno dovoljenje in tak objekt v nadaljevanju velja kot zakonit in legalen objekt. Možnosti legalizacij je več, in ker gospa Zinke ne navaja podrobnih podatkov o stavbi (starost, datum izgradnje ipd), je najboljšo možnost težko svetovati. Seveda pa mora stranka gospe Zinke računati, da vzpostavitev legalnosti pri taki nelegalni stavbi pomeni plačilo vseh obveznosti, kot bi jih plačali za novo stavbo (komunalni prispevek), poleg tega pa še globo za nelegalen poseg, ki se imenuje Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Vse tri lepo pozdravljam in želim, da se postopki pridobivanja dovoljenj čim hitreje odvijejo.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z upravnimi postopki, pridobivanjem lokacijske informacije, projektnih in drugih pogojev, gradbenega dovoljenja, o izdelavi projektne dokumentacije pa tudi o možnostih legalizacije nelegalno in neskladno zgrajenih objektov ter o pridobivanju uporabnega dovoljenja ali drugih podobnih problemih s področja gradbeno-prostorske zakonodaje?

Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Gradbena zakonodaja.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine