Svetovalnica: Radi bi legalizirali hišo - ali moramo plačati uzurpacijo in degradacijo

Pozdravljeni!

Radi bi legalizirali prizidek k stari hiši, zato me zanima, ali moramo plačati uzurpacijo in degradacijo, kljub temu da smo plačali spremembo namembnosti zemljišča.

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Spoštovana Nevenka,

sprašujete, ali morate obvezno plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, kljub temu, da ste že plačali spremembo namembnosti zemljišča.

Najprej pojasnilo, da nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora nima prav nič skupnega z odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.

V vašem primeru pravzaprav iz vprašanja ni jasno, kakšno spremembo namembnosti zemljišča ste plačali in kdaj je to bilo. S prehodom v tržno gospodarstvo v devetdesetih letih preteklega stoletja je Slovenija dobila Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996), v katerem je bila ohranjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Zbrani denar je pomenil namenski dohodek občine in države za posodobitev kmetijske pridelave, razvoj sonaravnega kmetovanja, programe razvoja vasi ter druge ukrepe, ki so se nanašali na upravljanje kmetijskih zemljišč. Z Zakonom o urejanju prostora (2002) in Zakonom o graditvi objektov (2002) so bila razveljavljena določila Zakona o kmetijskih zemljiščih (1996), s tem pa je bilo ukinjeno namensko plačilo zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Leta 2011 je bila odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih spet uvedena. Ker so bili zneski takrat skladno z določili zakona zelo visoki, so ta zakon že v 2012 popravili in plačilo odškodnine se je zelo znižalo, lani popravljeni zakon pa jih je ponovno spet deloma zvišal. Nadomestilo oziroma odškodnina se odmeri za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, zaradi česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo. Odškodnina se odmeri v primeru gradnje objektov na zemljiščih, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča ter tudi na zemljiščih, ki so po namenski rabi sicer stavbna zemljišča, kar pomeni, da je njihova namenska raba nekmetijska, vendar so po dejanski rabi kmetijske površine. Tako odškodnino upravni organ odmeri neposredno pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Morda pa ste plačali samo takso za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe zemljišča, kar lahko zaračuna pristojna občina od 1. junija 2018 dalje, če je prej sprejela odlok, v katerem je določila višino takse. Višina take takse znaša od 50 do 300 EUR. Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe zemljišča, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

Zato je odgovor, ali boste morali plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo pritrdilen. V postopku legalizacije je ta globa obvezna in se ji ni mogoče izogniti, razen če ni bila že kdaj prej plačana za isti postopek.

Nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo predstavlja nekakšno globo ali kazen za posledice, ki so nastale zaradi nedovoljenega posega v prostor ali poseg na stavbi.

Ta zahtevek se določi investitorjem, ki so nekaj nelegalno ali neskladno zgradili. Investitor nedovoljene ali neskladne gradnje oz. lastnik zemljišča, na katerem je ta gradnja mora pred izdajo dovoljenja, s katerim bodo taka dela dovoljena oziroma legalizirana, kot rečemo, plačati ustrezno denarno kazen. To pa ne odvezuje lastnika take gradnje, da ne bi plačal kazni v inšpekcijskem postopku, če je bil ta sprožen, prav tako pa ne odmerjenih stroškov po drugih zakonih.

Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se določata glede na obseg in vrsto nedovoljene gradnje, posledice, ki so zaradi take gradnje nastale, in glede na območje, na katerem je do kršitve prišlo. Sredstva, pridobljena preko plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, so pri manj zahtevnih objektih v deležu 50 % proračunski prihodek občine, na kateri je nedovoljena gradnja stala in v deležu preostalih 50 % proračunski prihodek države. Pri nezahtevnih objektih pa je nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo v celoti prihodek občine.

Način obračunavanja določa Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, ki bi morala biti z novelo gradbenega zakona 2017 prenovljena. Tako se to nadomestilo še vedno obračunava po Uredbi iz leta 2003, seveda je bila že večkrat dopolnjena. Odločbo o plačilu degradacije in uzurpacije prostora praviloma tik pred zaključkom postopka izda upravni organ, lahko tudi gradbeni inšpektor. Pomembno je vedeti, da plačilo te globe ne pomeni, da bo zagotovo tak nedovoljen ali neskladen poseg tudi legaliziran. Če objekt, ki je predmet legalizacije, še ni v inšpekcijskem postopku, upravni organ po sedanji uredbi lahko odobri 15 % znižanje izračunanega zneska. V primeru, da investitor poda prošnjo, pa se lahko odobri plačilo tudi v največ 12 obrokih, pri čemer mora biti prvi obrok v znesku najmanj 10 % celotnega zneska, plačan pred izdajo odločbe o legalizaciji, posamezni obrok pa ne sme biti manjši od 100 EUR.

V postopku legalizacije bo upravni organ prav tako preveril, ali so značilnosti vašega že izvedenega posega, ki ga želite legalizirati takšne, da je treba v celoti plačati ali zgolj doplačati komunalni prispevek.

Vas lepo pozdravljam.