Spoštovani bralki Tanja in Janja,  

vajini vprašanji sta si zelo podobni, zato bom nanju odgovorila skupaj. Tako Tanjo kot Janjo zanima, ali se lahko na obstoječih terasah postavi nadstrešnica na način, da je zgornja površina izkoriščena kot balkon ali terasa.

Iz obeh vprašanj je razvidno, da pri nobenem od posegov ne gre za enostavni ali nezahtevni objekt. Ta bi moral predstavljati enoetažni objekt, torej postavljen neposredno na teren, ter stati konstrukcijsko samostojno, sicer tudi neposredno ob drugi stavbi. V primeru bralke Tanje gre za prizidavo na obstoječo teraso, pri čemer bo spodnja terasa dobila nadkrito streho, zgornji del pa bo spremenjen v odprto zunanjo bivalno teraso. Gre za klasično prizidavo k osnovnemu objektu in za tak poseg bo treba izpolniti vse pogoje kot za katerokoli novogradnjo. Sem namreč prizidava po gradbenem zakonu sodi. Tanja omenja večstanovanjski objekt, kar pomeni, gre za etažno lastnino in več lastnikov. V tem primeru predvideni poseg ni predmet dogovora med Tanjo in njenim spodnjim sosedom, temveč med vsemi etažnimi lastniki, ki bodo morali vseeno s takim posegom soglašati. Če gre za novejšo stavbo, se mogoče tudi ob soglasjih etažnih lastnikov, brez soglasja osnovnega projektanta ali avtorja objekta, ne da posegati. Predstavljajte si, da bi vsak od etažnih lastnikov na večstanovanjski stavbi dogradil k svojemu stanovanju nekaj svojega, kar po njegovem pač stanovanju manjka. Večstanovanjske stavbe kot take so bile zasnovane enotno, zato morajo biti tudi vse morebitne spremembe zasnovane zelo premišljeno. Smiselno pa je zlasti v sklopu energetskih prenov na novo osmisliti tudi zunanje površine v večstanovanjskih stavbah, ponavadi so te že starejšega datuma. Na ta način ubijemo več muh na en mah: poskrbimo za energetsko prenovo, obenem pa poskrbimo tudi za boljšo funkcionalnost stavbe, morda celo za boljši izgled. Vsekakor je treba take primere reševati celostno. Pred izvedbo bo za prizidavo pohodne nadstrešnice potrebno izdelati idejno zasnovo, pri čemer je smiselno že v tej fazi pridobiti mnenje pooblaščenega strokovnjaka statika. Ostalim etažnim lastnikom je lažje podati soglasje, če se jim predstavi idejna zasnova na način, da je jasno razvidno in utemeljeno, da sama stavba s posegom pridobi, nikakor pa se ne poslabša gradbeno tehnično stanje v kateremkoli vidiku izpolnjevanja bistvenih zahtev.

Pridobiti je potrebno mnenja nosilcev urejanja prostora, še posebej je pomembno mnenje pristojne občine glede skladnosti posega v prostor z veljavnim občinskim prostorsko izvedbenim aktom. Skladnost s prostorskim aktom je tudi ena od zadev, ki jih je treba preveriti prav na začetku naloge. Projektna dokumentacija, ki jo mora izdelati projektant in potrditi pooblaščeni strokovnjak ustrezne stroke, mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23) in se skupaj s pozitivnimi mnenji in z zahtevkom za izdajo gradbenega dovoljenja vloži na pristojni upravni enoti. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju se skupaj s projektom za izvedbo najmanj 8 dni pred začetkom gradnje vloži prijava pričetka gradnje. Tudi ta prijava se vloži na pristojni upravni enoti, v tem času pa bo treba s strani investitorja že določiti nadzornika ter izvajalca in vodjo gradnje. Ta dva podatka sta namreč obvezna na obrazcu prijave pričetka gradnje. Po izvedbi gradnje bo potrebno za načrtovani in izvedeni poseg pridobiti uporabno dovoljenje. Če bo šlo za poseg v stavbo, ki je zahteven objekt, bo upravni organ izdal uporabno dovoljenje na podlagi ugotovitvenega postopka oziroma tehničnega pregleda.

Zelo podoben, če ne celo enak odgovor velja tudi za bralko Janjo, ki želi povečati balkon v visokem pritličju. Tudi ta navedba pomeni, da je spodaj že ena etaža in da se razširitev balkona ne nanaša na enoetažni objekt. Tako se ta poseg ne opredeli kot ločen samostojen, zlasti pa ne nezahteven objekt. Zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja lahko vloži Tanja sama ali pooblasti koga drugega. Običajno to izvede projektant, ki tudi poskrbi za vse uskladitve projektne dokumentacije in drugih zadev, povezanih z zahtevami upravnega organa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Dokumentacijo, ki je priloga zahtevku in ostalim obrazcem (DGD), mora skladno z gradbenim zakonom izdelati projektant, potrdi pa jo pooblaščeni strokovnjak ustrezne stroke. Taka prizidava namreč predstavlja manj zahteven objekt.

Morda se sliši, da je izpeljati te postopke zelo kompleksen problem. Iz izkušenj pa lahko potrdim, da bo izkušen strokovnjak že na začetku podal usmeritve, ali je poseg smiseln, tako iz finančnega kot zakonodajnega okvira. Razmislek je lahko zelo smiseln, zlasti, če tak poseg prinaša pridobitve zunanjih površin, pri čemer ne krni videza osnovnega objekta in je tudi skladen s prostorsko izvedbenimi pogoji občine, kjer se taka stavba nahaja.

Želim vse dobro pri nadaljnjih razmišljanjih in izvedbi projektov.