Zaščita lesa: Za obstojnost lesa na prostem imamo zelo neugodno podnebje

Dr. Miha Humar. FOTO: Leon Vidic Foto:

Pri zaščiti lesenih fasad opažamo dva trenda. Nekateri fasado premažejo z olji ali lazurami. Ta sistem je na prvi pogled všečen, a zelo zahteven za vzdrževanje. Olja je treba obnavljati skoraj vsako leto, lazure pa le malo redkeje. Ker imamo vedno manj časa, želimo pa ga preživeti kakovostno, se vedno več ljudi odloča za fasado, ki ni obdelana s površinskimi premaznimi sistemi. V tem primeru je les izpostavljen vremenskim vplivom, ki privedejo do bolj ali manj intenzivnih barvnih sprememb. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, jih želimo nekoliko omiliti. Preprečiti se jih namreč ne da.

Veliko lahko dosežemo z izbiro lesa. V Sloveniji vlada prepričanje, da je macesnov les najprimernejši za izdelavo fasad. Pri tem so uporabnikom pogosto zgled fasade iz italijanskih ali avstrijskih smučarskih središč. Ne zavedamo se, da je podnebje v večini Slovenije povsem drugačno in da se macesnov les v teh okoljih ne obnaša tako kot v Alpah. Na tem mestu opozarjam tudi na povsem napačno razlago, da siva patina, ki nastane med izpostavitvijo vremenskim vplivom, ščiti les. Siva barva nima nobenega vpliva na odpornost lesa. Nasprotno, les, ki je bil dlje časa izpostavljen vremenskim vplivom, sčasoma celo izgublja odpornost.

V zadnjem času se za izdelavo fasad še posebej dobro obnese termično modificiran les. Z okolju prijaznim postopkom, brez uporabe kemikalij, lesu manj odpornih vrst (smrekovina, topolovina) spremenimo strukturo tako, da ga lesni škodljivci ne prepoznajo kot vir hrane. Termično modificiran les se stara lepo, barva vremenskim vplivom izpostavljenega lesa je enakomernejša in ni ga treba premazovati z biocidnimi proizvodi. To rešitev, ki je plod domačega znanja, smo za fasadno oblogo uporabili tudi na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete. Fasada je všečna še po petih letih uporabe. Prav tako smo razvili premaz, ki pospeši sivenje; les v tednu dni posivi in sivo barvo ohranja skozi leta. V okviru Oddelka za lesarstvo je na terenskem polju mogoče opazovati obnašanje različnih fasadnih sistemov, pri čemer se lahko podjetja in stranke v praksi prepričajo, kaj se dogaja z lesom in kakšna bo njihova fasada čez nekaj let.

Ali vlaga in glive na lesu vedno nastopijo skupaj? V katerih primerih ga glive najbolj ogrožajo?

Glive za svoje delovanje potrebujejo vodo. Zato sodobni pristopi o zaščiti temeljijo na rešitvah, s katerimi želimo ohraniti les suh. Če se navlaži, morajo rešitve zagotav­ljati, da se tudi čim hitreje posuši. Mejna vlažnost za razkroj lesa je okoli 25 odstotkov. Vzroki za navlaževanje so padavine, zamakanje zaradi napeljav v hišah, kondenzacija in stik z zemljo. Zato priporočamo, da uporabniki pri načrtovanju lesenih konstrukcij upoštevajo princip »škornji in dežnik«. S prvimi les dvignemo od tal, preprečimo navlaževanje, z drugim pa preprečimo navlaževanje zaradi padavinskih dogodkov. Primera ustrezno načrtovanega objekta v Sloveniji sta drevesna hiška v celjskem mestnem gozdu in most za kolesarje čez Savo Bohinjko.

Katera naravna zaščitna sredstva za les priporočate? Se v praksi še uporabljajo sredstva, ki vsebujejo visok delež nitro osnove, topil, pigmentov?

Izbira zaščite lesa je odvisna od mesta uporabe, vrste lesa in pričakovane življenjske dobe. Univerzalne rešitve ni. Pri zaščiti lesa v stiku z zemljo in v zelo vlažnih razmerah se skoraj ne moremo izogniti biocidom. Področje biocidov v EU je zelo regulirano, zato rešitve, ki so na trgu, ne predstavljajo večje obremenitve za okolje in tveganja za uporabnike. Trenutno se za zaščito lesa v stiku z zemljo najpogosteje uporabljajo pripravki na osnovi bakrovih spojin.

Ustrezno življenjsko dobo lahko lesu zagotovimo tudi z izbiro lesne vrste. Če se odločimo za ustrezno odporen les, ga skoraj ni treba vzdrževati. V manj izpostavljenih okoliščinah se za izboljšanje estetskega videza lesa pogosto uporabljajo olja in voski. Z oljenjem postane bolj vodoodbojen, a je potrebno letno obnavljanje premaza. Voski, če so pravilno naneseni, zagotavljajo hidrofobnost skozi daljše časovno obdobje.

Veljajo pri zaščiti lesenega stavbnega pohištva, vrtnega pohištva, zunanjih klopi, lop, ograj, igral in podobnega še kakšna posebna priporočila, upoštevaje zlasti dejstvo, da prihajamo uporabniki z njimi v neposredni stik?

Na Biotehniški fakulteti se zavedamo pomena prave izbire lesa. Da bi jo olajšali, smo v okviru slovensko-italijanskega projekta Durasoft izdelali šest klopi in jih postavili na šestih lokacijah v Sloveniji (Ljubljana, Seča, Bilje, Pesnica, Velika planina, Jamlje). Izdelane so iz različnih lesnih vrst in na lesu temelječih materialov. Uporabniki si lahko na praktičnem primeru ogledajo, kaj se dogaja z lesom in kako v različnih klimatskih okoljih spreminja videz. Klopi so opremljene s senzorji, tako da prek njih dobimo raznolike podatke. Na podlagi obnašanja lesa teh klopi si vsakdo lahko izbere material, ki mu ustreza.

Za zaščito otroških igral, pri katerih je treba zagotoviti najvišjo stopnjo varnosti in zanesljivosti, priporočamo bakrove pripravke. Na terenskem polju imamo visoke grede, izdelane iz različnih lesnih vrst. Še posebno dobro se obnesejo grede iz lesa robinije in kostanja. Cenovno nekoliko dostopnejše so grede iz impregniranega lesa. Ker je med lesom in gredo folija, skoraj ni nevarnosti za zastrupitev, kar smo dokazali tudi z letnim spremljanjem onesnaženosti zemlje.

Kako izbirati zaščitne premaze glede na vrsto lesa?

Pri izbiri površinske zaščite lesa igrajo največjo vlogo estetika in pričakovanja. Odporne lesne vrste večinoma ne potrebujejo zaščite, če se le sprijaznimo z barvnimi spremembami (tikovina je denimo naravno dobro odporna). Če mu želimo spremeniti barvo in ga obdelati z lazurami, si velja zapomniti, da je lažje površinsko obdelovati les smreke in jelke. Zahtevnejša je površinska obdelava lesa z večjim deležem ekstraktivov (kostanj, hrast) ali smol (nekatere vrste borov).

Kako pomemben dejavnik so klimatski vplivi v Sloveniji za obnašanje lesa na prostem?

Podnebje v Sloveniji sodi med najbolj ogrožajoče za rabo lesa na prostem. Številne mednarodne primerjave kažejo, da poteka razkroj lesa v osrednji Sloveniji najhitreje v Evropi. Izračunani klimatski indeks kaže, da je klima najmanj ugodna v spod­nji Vipav­ski dolini in Ljubljani. K temu pripomorejo mile zime, enakomerno razporejene padavine in vlažna poletja. Naj­ugodnejša klima za rabo lesa na prostem je v Zgornjesavski dolini. Zelo zaskrbljujoče je, da se zaradi podnebnih sprememb pogoji za rabo lesa spreminjajo. Hitrost razkroja lesa v Sloveniji se je povečala za 20 odstotkov, najbolj izrazito v alpskih dolinah, najmanj na Obali. Staro razumevanje obnašanja lesa zato pogosto ni več merodajno. Neustrez­no uporabljen les lahko propade bistveno hitreje, kot bi pričakovali glede na pretekle izkušnje.

Se na področju zaščite lesa na prostem uvel­javljajo novi trendi?

V zadnjem času številni uporabniki spoznavajo, da je manj več. Odločajo se za naravni videz lesa, ki se z leti spreminja. S primernim načrtovanjem detajlov in ustrezno izbiro lesa mu lahko zagotovimo zelo dolgo živ­ljenjsko dobo.