Kaj je plesen

Plesen je mikroorganizem, ki za rast potrebuje vlago, kisik, toploto in dober hranilni medij. Idealen življenjski prostor za plesni so vlažni zidovi v dnevnih sobah – prizadeta območja so jasno vidna (črni, sivi, zeleni madeži).

Da se plesen ustvari, se mora vlaga nekje trajno usedati (na toplotnih mostovih). To se zgodi v primerih, ko se topel zrak ohladi na hladni steni prostora, na preprosto zastekljenem oknu ali v vogalih in tako tvori kondenzirano vodo.

Ali obstaja nevarnost za zdravje, če je stena prekrita s temno ali svetlo žametno gobasto travo

Žal je odgovor pritrdilen. Vlaga v bivalnih prostorih in pojav plesni negativno vplivata na zdravje. Kakovost življenja in bivalno ugodje se zaradi tega občutno poslabšata, saj

• so glive naravni alergeni. Po večkratnem stiku lahko povzročijo alergije pri občutljivih osebah;
• glive proizvajajo strupene presnovne produkte, kot so rakotvorni aflatoksini. Te snovi so škodljive, če npr. pri vdihavanju vstopijo v človeški krvni sistem;
• glivice lahko napadejo tudi pljuča in posameznikov z oslabljenim imunskim sistemom.

Vzroki za nastanek plesni

Glavni vzrok za nastanek oz. razvoj plesni je čezmerna vlažnost v prostoru. Pri tem gre po navadi za kombinacijo več dejavnikov:

• nepravilne gradbene zasnove posameznih elementov ali celotne stavbe,
• nepravilnega prezračevanja in
• nepravilnega ogrevanja.

Poleg temperature in onesnaženosti je količina vlage v zraku tretji najpomembnejši indikator kakovosti bivanja. Kako še pride do čezmerne vlage?

• Neustrezna izolacija stavbe ima velik vpliv na vlažnost v prostoru zaradi gradbeno-fizikalnih nepravilnosti (toplotnih mostov), neustrezne toplotne izolacije stavbe, kondenza na neustreznih zasteklitvah, (ne)tesnosti stavbnega pohištva (oken in vrat).
• Vlaga v materialih pri novogradnji se ni ustrezno izsušila.

• Vlago proizvajamo z različnimi aktivnostmi v prostorih – izhlapevanje vode v kuhinji in kopalnici, pranje in sušenje perila, kopanje, dihanje, že samo bivanje človeka v prostoru oddaja vlago in različne vonjave, sobne rastline, izhlapevanje iz akvarija itd. Povprečna 4-članska družina v 24 urah proizvede 10–15 litrov tekočine (Bodieko.si 2019).

Relativna vlaga prostorov pomembno vpliva na dobro počutje in naj bi se gibala med 35 in 60 %.

• Nižja zračna vlaga pomeni suh zrak, ki lahko vsebuje večjo količino prahu, kar povzroča obolenja dihal in različne prehladne bolezni.
• Idealna relativna zračna vlaga je 50 %. Ob taki vlagi se dobro počutimo, dihanje je normalno, do pojava plesni ali suhega zraka pa ne prihaja.
• Zračna vlaga, višja od 80 %, povzroča plesen in v poletnih mesecih pomeni »soparno klimo«.

Relativna vlažnost se zniža v zimskem času, ko se hladen zunanji zrak v prostoru ogreje.

Ena od rešitev: pravilno prezračevanje

Prevelika količina vlage v prostoru lahko povzroči razvoj za zdravje škodljivih plesni, zato zračenje ni opcijsko, ampak obvezno. Kako torej pravilno prezračiti stanovanje?

Za doseganje udobnega in zdravega bivanja v prostorih je priporočljivo pogosto, a kratkotrajno zračenje na prepih (vsaj 3-krat dnevno vse prostore za največ 5–10 min). Notranji topel, vlažen zrak zamenja hladnejši, suh zunanji zrak.

S prezračevanjem poskrbimo, da je v naših bivalnih prostorih dovolj kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in posledično majhna količina za zdravje škodljivih snovi, naše zdravje pa ni ogroženo.

Odprite okna na stežaj in prezračite prostore!

Prezračenost stanovanja je za prijetno in kakovostno bivanje (poleg prijetne temperature in ustrezne svetlobe) ključnega pomena. Kdaj je najprimernejši čas za zračenje stanovanja? Pozimi skoraj vedno. Pri temperaturi pod +12 °C je »nasičen« zunanji zrak bolj suh kot zrak v prostoru pri temperaturi 20 °C in relativni vlažnosti 60 %. Poleti lahko zračimo dlje časa, vendar seveda ponoči, ko ni sopare in vročine.

Nenehno odprta okna z nagibom nazaj ...

... so pogosta, a žal napačna izbira mnogih posameznikov. Z nenehnim zračenjem, tj. »na kip« oziroma z nazaj nagnjenimi okni, ne hladimo le zraka, ampak celotno konstrukcijo stavbe. S tem povzročamo velike energijske izgube in kondenzacijo vlage na stenah.

Zračimo z na stežaj odprtimi okni!

Z vidika zdravja in energijske učinkovitosti je najbolj priporočljivo zračenje z na stežaj odprtimi okni. Odpremo celo krilo okna in odprtega pustimo približno 15 minut. Če razporeditev prostorov oziroma oken to omogoča, dosežemo hitrejši in boljši učinek z navzkrižnim prezračevanjem (ustvarimo prepih). V tem času se bo zrak morda shladil, a naj vas to ne prestraši. Konstrukcija stavbe bo namreč vseeno obdržala svojo prejšnjo temperaturo, zato se bo svež zrak kmalu ogrel na prejšnjo temperaturo. Na tak način stanovanje prezračimo večkrat dnevno, lahko tudi le za par minut.

Po nasvete in odgovore k strokovnjakom! 

Imate še kakšno vprašanje ali dilemo, ki jo želite rešiti? Ni problema, strokovnjaki iz podjetja Arcont okna & vrata vam z veseljem odgovorijo na vsa vaša vprašanja in poiščejo najustreznejšo rešitev za vaše težave.