Današnja praksa postavljanja stavbe na temeljno ploščo rešuje vse nevšečnosti z vlago in toplotnimi mostovi, za katere je dovzetna starejša gradnja na pasovne temelje ali še starejša, ko so gradili brez danes poznanih temeljev.
V prispevku se bom osredotočil na opis težav in rešitev za dva tipa starejše gradnje. To so stavbe brez danes poznanih betonskih temeljev in novejše s temelji, pri katerih toplotna in hidroizolacija nista zadostni.
V spodnjem delu stavbe (so)delujejo tla pod temelji, kamniti ali pasovni betonski temelji, notranji tlaki in cokel. Vse te elemente vključuje pojem obtemeljni prostor. Pri obnovi je treba pregledati celoto in izbrati optimalne rešitve proti vlagi in toplotnim mostovom na zunanji in notranji strani stavbe.
Težave v enem ali več elementih obtemeljnega prostora so vidne na zunanji fasadi in notranjem ometu. Vedno na ovoju, redko na predelnih stenah. Zunaj to opazimo kot razpadanje ometa, luščenje opleska ali napihnjen omet. V stavbi pa najprej opazimo plesen, pogosto tudi luščenje opleska ali razpadanje ometa. Nedvoumen znak za vlago v konstrukciji so tudi izlužene soli na ometu, v žargonu imenovane soliter.
Za odpravljanje notranjih in zunanjih težav obtemeljnega prostora je ključno razumevanje odnosov med vzroki in posledicami. Plesen na notranji steni je vedno posledica, vzrok pa sta lahko notranja kondenzna vlaga na toplotnem mostu ali zunanja vlaga. Pogosto sta kriva oba, včasih tudi zamakanje zunanje vode ali poškodovana vodovodna in kanalizacijska napeljava. Na terenu namenim največ časa prav nedvoumnemu ugotavljanju pravih vzrokov, saj pri vsakem ukrepamo drugače.
UKREPANJE PO POPLAVAH
Letošnje poplave so razgalile mnogo prostorskih, komunalnih in gradbenih grehov. Letošnja specifika je velika količina mulja z dodatkom različnih kemičnih in bioloških substanc. Pri poplavah so masivne (zidane) stavbe v veliki prednosti pred lesenimi. Voda v betonu, opeki in ometu se lahko izsuši brez trajnih posledic. Pri lesu pa je voda vzrok za pojav gobe in plesni v konstrukciji. Pri zidanih stavbah začnemo proces sušenja s pranjem in dezinfekcijo poplavljeni prostorov. Sledi odstranitev talnih in stenskih oblog, pogosto moramo odstraniti tudi vratne podboje. Sledi faza sušenja, tehnologijo izberemo letnemu času in konstrukciji primerno. Razvlaževalec je dober pomočnik, sam bolj prisegam na brezplačno prezračevanje s prepihom skozi okna. Prehitro sušenje namreč lahko povzroči odstopanje ometa od opečne ali betonske stene.
Pri učinkovitem odpravljanju težav je prioriteta odpravljanje vzrokov. Včasih pa to ni mogoče zaradi različnih razlogov. V takem primeru svetujem samo odpravo posledic in s tem pomembno zmanjšanje težav.
Pri plesni je učinkovito prezračevanje eden najuspešnejših ukrepov. Za to lahko poskrbimo s povzročanjem kratkotrajnega prepiha skozi okna ali pa to nalogo prepustimo mehanskim napravam. Centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo je vedno dobra rešitev, lokalni pa le izjemoma. Pri odpravi plesni daje dobre rezultate tudi ventilator s stikalom, občutljivim na vlago. Prednost je v nizki investiciji.
V kopalnicah in kuhinjah imamo praviloma že vgrajen zračnik. Tega zamenjamo z novim za ceno od 40 do 400 evrov. Pri izbiri modela smo pozorni na dva podatka. Prvi je zmogljivost odvajanja zraka v kubičnih metrih, da zadostimo predpisu o zamenjavi vsega zraka v prostoru v uri in pol. Drugi pomemben podatek je glasnost delovanja, izražena v decibelih. Ne smemo pa pozabiti na dovod zunanjega zraka, ki bo nadomestil odvedeni notranji zrak.
Praviloma se toplotna in hidroizolacija vgrajujeta na zunanji strani stavbe. Včasih pa se moramo pri obnovi prilagajati razmeram in različnim omejitvam. Tipičen primer so stanovanja v bloku: v takšnih primerih lahko izvedemo ustrezne posege tudi na notranji strani. Tako sem npr. stanovalki najvišjega stanovanja v bloku v Kranju predlagal notranjo toplotno izolacijo stropa, saj se lastniki niso mogli dogovoriti za skupno izolacijo tal na nebivalnem podstrešju. Tudi v terasastih blokih v Kosezah v Ljubljani je bila notranja toplotna izolacija vseh hladilnih reber na fasadi edina rešitev proti plesni.
Med svetovanjem po Sloveniji opažam, da se pri obnovi starejših stavb posveča premalo pozornosti odpravi dveh največjih in za kakovost bivanja najbolj pogubnih težav. To sta notranja kondenzna vlaga in zunanja vlaga v dveh oblikah. Prva zunanja vlaga je površinska deževnica s ceste, vrta ali dvorišča, druga pa je nevidna vlaga iz terena okrog stavbe. Težave z deževnico se odpravljajo s površinskim odvajanjem, hidroizolacijo in drenažo, z vlago, ki prihaja iz terena, pa z ureditvijo prezračevanega kanala ali injektiranjem tesnilne mase.
Odpravljanje težav z eno izolacijo (hidro- ali toplotno) je razmeroma preprosto. Na stiku stavbe in terena pa se pokaže kompleksnost problema, saj moramo hkrati odpraviti toplotne mostove ter zaščititi stavbo pred vodo in vlago. Situacije na stavbah so različne, prav tako omejitve. Tu predstavljam razmeroma preproste posege. Za bolj kompleksne, kot so žaganje ali spodkopavanje sten, podbetoniranje temeljev ali injektiranje s tesnilno maso, je treba vprašati strokovnjake.
Pri obnovi starejših stavb je izdelava drenaže praviloma drugi ukrep za odpravo vlage v obtemeljnem prostoru. Prvi je odvod površinske vode. Drenaža je namenjena odvajanju vode, ki pod površjem pritiska na stavbo. Zato moramo narediti horizontalno (perforirana cev premera od 12 do 15 cm) in vertikalno (kamenje debeline od 6 do 12 cm) drenažo. Prav na vertikalno se pogosto pozablja.
Običajno se prezračevalni kanal izdela skupaj z drenažo na zunanji ali notranji strani stavbe. To je lahko po dolžini prerezana cev, prislonjena na temelj, ki ga želimo sušiti. Kanal ima vsaj dve pred živalmi zaščiteni odprtini, skozi kateri 24 ur na dan struja zrak in suši teren pri temeljih, temelje ali zid v zemlji. V primeru popolne prenove hiše se lahko kanal naredi tudi pod bodočimi tlaki na notranji strani hiše. Z njim se pomembno zmanjša količina vlage in s tem moč kapilarnega dviga vlage v bivalne prostore.
Prvi aksiom pri toplotni izolaciji temeljev je, da je to le v zemljo podaljšana fasada. Drugi pa, da v zemlji vedno uporabimo izolacijo iz XPS (ekstrudirani polistiren), ki izolira tudi v vlažnem okolju. Drugo prilagodimo stanju.
Vlago iz stene najhitreje in najbolj učinkovito spravimo v zrak, če je stena brez ometa in brez opleska. Če to ne gre, je dobra rešitev, da steno brez ometa prekrijemo z oblogo, običajno je to mavčna plošča, eternit ali les. Pomembno je, da je med oblogo in steno petcentimetrski zračni prostor in da ima obloga spodaj pri tlaku režo za vstop zraka, zgoraj pri stropu pa izstop. S tem naredimo vizualno všečno rešitev, steni pa omogočimo trajno in učinkovito izsuševanje.