Ker v kurilni sezoni tudi z rednim odpiranjem oken težko dosežemo potrebno izmenjavo zraka in ker je poleg tega zunanji zrak pogosto obremenjen s škodljivimi emisijami zaradi zgorevanja fosilnih goriv, poleti pa na primer s cvetnim prahom, je ustrezna rešitev nadzorovano mehansko zračenje s prezračevalnimi napravami, ki zrak tudi filtrirajo.
V neprezračenih prostorih notranjega zraka ne obremenjuje samo prevelika zračna vlažnost (štiričlanska družina z običajnimi aktivnostmi dnevno spusti v ozračje približno 10 litrov vlage), zaradi katere se na hladnih delih zidov nabira kondenz, temveč so lahko problematični še drugi parametri zraka. Vanj se sproščajo tudi strupene spojine iz različnih materialov (pohištva, tekstilnih in talnih oblog), opozarja Milan Kuster iz podjetja Lunos. Poleg tega je problem razmerje kisika in ogljikovega dioksida. Zaradi neprezračenosti se vsebnost kisika zelo zmanjša, kar je še posebej značilno za spalne prostore, dodaja. Skrajni kazalec nekakovostnega zraka pa je nastajanje kondenza na oknih in drugih površinah, kjer se ustvarjajo idealne razmere za razvoj plesni, ki so za zdravje škodljive, poudarja sogovornik.
Zaradi zahtev po čim manjši izgubi toplote iz ogrevanih prostorov so danes v Sloveniji najpogostejša izbira prezračevalne naprave z rekuperacijo (vračanjem) toplote, pri katerih zrak, ki skoznje zapušča prostor, oddaja toploto toplotnemu prenosniku. Ta omogoča, da se hladen svež zrak, ki prihaja v prostor, ogreje, medtem ko v vročem delu leta zagotovi, da je zrak, ki vstopa, hladnejši od zunanjega pregretega. S kakovostnim prezračevalnim sistemom z rekuperacijo toplote lahko pri porabi energije za ogrevanje prihranimo do 40 odstotkov, pravi Kuster, saj zračenje skozi okna v mrzlih mesecih ni več potrebno.
Pri vprašanju, kaj lahko moti delovanje prezračevalnega sistema, sogovornik omeni ekstremno jakost vetra (npr. burja s hitrostjo nad 100 km/h) in temperature pod –20 °C. V teh primerih priporoča kratkotrajen izklop sistema in zaprtje dovodnih enot zraka.
Uporabniki se pogosto sprašujejo, kako gresta skupaj prezračevalni sistem in odvodna kuhinjska napa. »Svetujemo, da so kuhinjske nape, ki imajo izvod navzven in delujejo pri izredno visokih obratih (več kot 500 m³/h), vključene le kratek čas, takrat, ko je to zares potrebno. Z delovanjem namreč motijo delovanje prezračevalnega sistema, ki pa se po izklopu nape spet uravna. Graditeljem hiš svetujemo, da se odločijo za vgradnjo obtočne nape, ki pobira grobe maščobe nad kuhališčem, za odvod vonjav pa poskrbi prezračevalni sistem. Tudi z vidika energetske učinkovitosti so obtočne nape boljša izbira. V razvitih državah EU se za novogradnje praviloma projektirajo izključno obtočne nape ob obveznem prezračevalnem sistemu,« pojasni Kuster.