Previdno z zidno plesnijo

Kaj sploh je plesen

Plesni so mikroskopske, večcelične glive, ki so povsod okoli nas, v zunanjih in notranjih prostorih. Obstaja približno 250 tisoč vrst plesni, okoli sto pa jih uspeva v bivalnih okoljih.

»Ko govorimo o plesni, ne govorimo le o 'živih črnih' plesnih, ampak tudi o drugih razpadlih delih gliv, tudi že mrtvih, ki vsebujejo mnoge druge snovi. Tej vsebnosti živih gliv in fragmentov že delno razpadlih gliv, trosov in hif rečemo biomasa gliv,« je za Deloindoim pred leti pojasnila dr. Marjeta Terčelj, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije Interne klinike UKCL.

Vzroki za nastanek plesni

Vzrokov za nastanek plesni je več, poglavitna pa sta vlaga in temperatura. Najbolje uspeva v vlažnih in temnih prostorih. Optimalna temperatura za rast plesni je od 20 °C do 30 °C (nekatere vrste plesni rastejo tudi pri nekaj stopinjah nad 0 °C). 

Plesen se v stanovanjih razvije predvsem v prostorih s čezmerno zračno vlažnostjo in na mestih, kjer je konstrukcija stavbe navlažena. Takšnih mest ne najdemo le v kopalnici, temveč tudi na delih zidov s pomanjkljivo ali slabo izvedeno toplotno zaščito, poškodovano ali manjkajočo hidroizolacijo, poškodbami na strehi, pogosto je dovolj že pomanjkljivo in nepravilno prezračevanje, še zlasti v  prostorih, kjer so že vgrajena nova okna, ki zelo dobro tesnijo. 

Plesen se razvije predvsem na mestih, kjer se zaradi nižje temperature nabira kondenz. Poleg ustrezne temperature in vlage potrebuje za razvoj tudi hranljive snovi, ki jih je v našem bivalnem okolju na pretek, na primer: prah, les, omet, disperzijske barve.

Plesen se lahko pojavi tudi v novih objektih. FOTO: YKvisual/Shutterstock Foto:

Vpliv na zdravje

Ko plesen opazite, je treba ukrepati takoj, saj vpliva na naše zdravje in lahko povzroči okužbe dihal.

Ker je nevarna, ni priporočljivo, da se njenega odpravljanja lotimo sami. Po besedah Igorja Šajna, strokovnjaka za stavbno biologijo, ki je bil naš sogovornik v prispevku Bivalno okolje: Dom je lahko izvor slabega počutja, je tako početje lahko zelo nevarno. »Pri plesni moramo vedno odstraniti vzrok za njen nastanek. Vse drugo je metanje denarja skozi okno in dolgoročno velika verjetnost resnih zdravstvenih nevšečnosti. Ena večjih zmot je tudi prepričanje ljudi, da se plesen zadržuje samo tam, kjer jo vidimo. Spore se širijo po celotnem bivalnem okolju, in tudi če imamo plesen samo v kopalnici, jo je treba nemudoma sanirati, še prej pa ugotoviti razlog za njen nastanek,« je poudaril sogovornik.

Sredstva z algicidnim in fungicidnim delovanjem, ki so namenjena za površinsko odstranjevanje plesni na zidovih, so torej le zelo kratkoročna rešitev, če ne odpravimo vzrokov za nastajanje plesni. Namenjena so le razkuževanju s plesnimi okuženih površin notranjih zidov pred ponovnim pleskanjem. Pri njihovi uporabi je vedno pomembno, da se mehanskega odstranjevanja plesni s površin lotimo šele, ko smo sredstvo natančno po navodilih proizvajalcev na njih že uporabili. Pri tem ne pozabimo na osebno zaščito z delovnimi maskami in intenzivno zračenje prostora med postopkom.

Če gre za večje površine, s katerih je treba površinsko odstraniti plesen, delo prepustimo strokovnjaku.