Številni objekti in zadovoljni investitorji so dokaz, da je zelena streha brez težav izvedljiva tudi v slovenski klimi. Vsi pomisleki o ustreznosti in primernosti takšnih streh izhajajo predvsem iz neznanja in predsodkov.    

Zelene strehe, kot jih poznamo zdaj, sestavljene iz več natančno določenih plasti različnih industrijsko narejenih materialov, so relativno nov izdelek. Zgodovina gradnje zelenih streh pa je že zelo dolga, saj so jih poznali že naši daljni predniki. Še posebej priljubljene in pogoste so bile v deželah na severu Evrope.

V obdobju tehnološke revolucije, ko je veljalo le načelo hitreje, močneje, ceneje in so (smo) se do okolja in naravnih virov vedli, kot da so ti neomejeni, pa so na zelene strehe pozabili. S postopnim ozaveščanjem, da je planet Zemlja edinstven in da človeštvo s svojim nepremišljenim ravnanjem močno vpliva na njegov ekosistem in ravnovesje, se je stroka začela ukvarjati tudi s tematiko okolju prijazne in energijsko učinkovite gradnje. 

Eden od osnovnih elementov take trajnostno razvojno naravnane gradnje so zelene strehe.

Številne prednosti zelenih streh

V grobem bi lahko prednosti zelene stre he razdelili v:

• gospodarsko-arhitekturne in
• okoljsko-sociološke.

Gospodarsko-arhitekturne prednosti so: lepši estetski izgled, vegetacijska plast ščiti strešno konstrukcijo pred UV-sevanjem in preprečuje neposredne mehanske poškodbe kritine ob neurjih (toča, strela ...). Zniža se temperaturna obremenitev strehe (temperaturna razlika od 90 °C do 100 °C na klasičnih strehah se pri zelenih strehah zniža na 40 °C), s čimer se vsaj podvoji življenjska doba hidroizolacijskih slojev, ki zagotavljajo tesnost strehe. Izboljša se toplotna izolativnost objekta ter s tem zmanjša potrebna energija za ogrevanje in predvsem hlajenje objekta poleti.

Razmišljanje o zelenih strehah je bilo še pred kratkim le domena redkih arhitektov in investitorjev. Dvig kakovosti hidroizolacijskih materialov in tehnologij tesnjenja streh pa so odpravili pomisleke o ustreznosti zelenih ravnih streh. 

Tehnološki razvoj in z njim intenzivno izkoriščanje naravnih virov, ki je posledično privedlo do onesnaževanja in negativnih vplivov na okolja, pa govorita v prid zelenih streh.

Če so gospodarske in arhitekturne prednosti že poznane, pa so okoljske jn sociološke prednosti tiste, ki v sodobnem življenju dajejo zelenim streham dodaten pomen in vrednost. Te prednosti so:

Izboljšanje mikroklime v mestih. Po strokovnih podatkih je lahko zaradi učinka pregrevanja »betonske džungle« poletna temperatura v urbanih središčih tudi do 5 °C višja kot na podeželju. Temperatura na površini »klasične« ravne strehe je do 50 °C višja kot na površini zelene strehe. Z izvedbo zelenih streh v mestih močno zmanjšamo potencialne sevalne površine, ki prispevajo k učinku urbanega toplotnega toka.

Zmanjšanje onesnaženja zraka. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi posledic onesnaženja zraka letno umre več kot tri milijone ljudi. Glavni vir onesnaženja zraka so promet, industrijska proizvodnja in termoelektrarne. Vegetacija ekstenzivnih zazelenitev strehe vlaži, hladi in čisti zrak, saj zadrži do 85 odstotkov prašnih delcev. Po podatkih raziskovalcev lahko 1 m² zelene strehe v letu zadrži do 0,2 kg prašnih delcev iz zraka, tudi najbolj finih.

Zadrževanje deževnice. Ekstenzivna zazelenitev zadrži več kot polovico deževnice, ki tako naravno izhlapeva v ozračje, namesto da bi s strehe hipoma odtekla prek sistema odvodnjavanja. Zadrževanje meteorne vode je še posebno pomembno ob hudih nalivih, ko je celotna infrastruktura odvajanja meteornih voda močno obremenjena.

Zmanjšanje emisij CO₂. Proces fotosinteze v rastlinah ekstenzivne zazelenitve absorbira CO₂ iz okolja in ga pretvarja v kisik. Raziskave so po- kazale, da lahko 1 m² ekstenzivne zazelenitve letno absorbira do 5 kg CO₂.

Zmanjšanje hrupa. Zelena streha s svojo naravno sposobnostjo absorpcije zvoka močno izboljša zvočno izolativnost objekta ter konkretno prispeva k manj hrupa v mestih, v industrijskih območjih in na letališčih.

Naraven videz in pomirjujoč vpliv: Živa zelena streha, ki čez leto spreminja izgled in barvo, je nekaj povsem drugega kot dolgočasna črna ali siva površina klasične ravne strehe. Različne študije so pokazale, da pogled na zeleno površino sproščujoče in pozitivno vpliva na ljudi in njihovo razpoloženje.

Pomanjkljivosti zelenih streh so samo nekoliko višja začetna investicija (vendar posledično precej daljša življenjska doba strehe) in višji stroški vzdrževanja (predvsem pri intenzivni in polintenzivni zazelenitvi). Zavedati se moramo, da je zelena streha »živa« streha, ki zahteva nekaj pozornosti in spremljanja.

Vrste zazelenitve

Glede na vrsto vegetacije in potrebno vzdrževanje ločimo tri vrste zazelenitve:

• intenzivna zazelenitev: minimalno 40-50 cm rastlinskega substrata; rastline so drevesa, trava, grmovje; zahtevno vzdrževanje, obvezno zalivanje in košnja;
• polintenzivna zazelenitev: minimalno 25 cm substrata; travnata površina, ki jo je treba zalivati in kositi;
• ekstenzivna zazelenitev: substrat 3-8 cm; rastline so sočnice, gomoljnice, zeli, sedumi; minimalno vzdrževanje, košnja ni potrebna, zalivanje izjemoma, predvsem pri poševnih strehah.

Intenzivna in polintenzivna zazelenitev sta primerni za ravne pohodne strehe, ki imajo enostaven dostop za vzdrževanje, strešne površine pa so pogosto v uporabi kot sestavni del bivanjskega prostora (park, pohodna terasa, pohodna zelenica …).

Za ravne nepohodne strehe in poševne strehe, kjer je otežen dostop za vzdrževanje, obenem pa si želimo minimalne stroške vzdrževanja, je optimalna ekstenzivna zazelenitev.

Ekstenzivne zelene »preproge« Xeroflor

Sistem ekstenzivne zazelenitve Xeroflor so vnaprej vzgojene »zelene preproge«, ki omogočajo zazelenitev strehe v trenutku, ko je »preproga« položena na streho. Tako pridobimo vsaj leto dni prednosti v primerjavi z drugimi sistemi zazelenitve (sajenje sadik in čakanje na njihovo rast), hkrati pa se izognemo nevarnosti izpiranja ali razpihovanja substrata. Xeroflor - predpripravljena vegetacijska plast zagotavlja odlično rast rastlin od samega začetka brez dodatnih del in vzdrževanja. Le v primerih zazelenitve poševnih streh je zaradi hitrejšega odtekanja vode in sušenja treba zagotoviti ustrezen zalivalni sistem.

Ekstenzivna zazelenitev Xeroflor je primerna tako za izvedbo ravnih kot poševnih zelenih streh. Zaradi svoje majhne površinske teže (maksimalno 55 kg/m²) in debeline (3-5 cm) je ena redkih zazelenitev, ki omogoča izvedbo zelene strehe na lahki podkonstrukciji (trapezna pločevina, les …).

Če ima objekt masivno betonsko podkonstrukcijo, je najprimerneje izvesti kombinirano obrnjeno streho oziroma tako imenovano duo« streho.

Ekstenzivno zazelenitev Xeroflor proizvajamo v Sloveniji. Tako so rastline vzgojene in prilagojene okolju, v katerem bodo rasle. Zagotovo lahko trdimo, da je Xeroflor zelena streha preprosta, ekološka, ekonomična in okolju prijazna rešitev zazelenitve strešnih površin.

Naročnik oglasnega sporočila je Norik