VIDEO: Ste tudi vi pozabili na osvetlitev? Najpogostejša napaka pri urejanju doma

Zakaj je svetloba tako pomemben gradnik prostora? Katere so glavne napake, ki jih ljudje delajo ob načrtovanju osvetlitve in izbiri svetil? Kakšna naj bo moč svetlobe za različne prostore? Kaj je toplota svetlobe in kaj svetlobna onesnaženost? Kakšne so sodobne tehnologije, ki bodo vplivale na načrtovanje osvetlitve v prihodnosti?

Zakaj je svetloba ključen element prostora?

Pogovor smo začeli z napakami, ki jih ljudje najpogosteje delajo ob izbiri svetil oziroma načrtovanju osvetlitve. Profesor Tomaž Novljan razloži: »Menim, da je glavna napaka v tem, da o osvetlitvi začnejo razmišljati prepozno - osvetlitev je tisto, kar pride pri izbiri notranje opreme na vrsto na koncu.« Barbara Pavlin opozarja, da veliko ljudi zmotno verjame, da načrt osvetlitve ni potreben – da bodo svetila enostavno izbrali kasneje, a hkrati opaža, da se ta trend vendarle nekoliko izboljšuje: »V zadnjem času opažamo, da veliko strank do nas pride z že izdelanim načrtom osvetlitve, ki jim ga pripravi arhitekt.«

Medtem ko se mnogi osredotočajo na videz svetil, je pomembneje razmišljati o učinkih svetlobe, ki jih ta svetila ustvarjajo, sta si enotna sogovornika. Foto: Marko Feist

Svetilo ni le dekoracija – gradimo prostor s svetlobo

Osvetlitev prostora se morda še vedno pojmuje zgolj v smislu svetila kot takšnega, morali pa bi bolj kot o sami vizualni podobi svetila govoriti o svetlobi, ki jo oddaja. Po besedah Novljana je svetloba tista, ki gradi prostor in ga sooblikuje, svetilo pa pač to omogoča. »Z izbiro primernega svetila imamo potem več možnosti, da ustvarjamo različne svetlobne scenarije v prostoru, kar je v današnjem času skoraj najbolj pomembna stvar pri razsvetljavi.« Po mnenju Pavlinove je svetloba element, ki narekuje rabo prostora. Za prostore, kot sta kuhinja in kopalnica, se osvetlitev načrtuje povsem drugače kot na primer za dnevno sobo in spalnico.

Kaj je barvna temperatura in kako vpliva na počutje?

»Pri barvni temperaturi gre za odstopanje od naravne svetlobe, ki je bela. Po grobi delitvi poznamo nevtralno belo, toplo belo in hladno belo svetlobo, toplota svetlobe pa lahko ustvarja povsem različen občutek dojemanja prostora. Enota, s katero merimo temperaturo svetlobe se imenuje Kelvin, 3000 K je nekako nevtralna bela svetloba, višje vrednosti pomenijo hladnejšo, bolj modro svetlobo, nižje pa toplejšo oziroma bolj oranžno,« pojasni profesor Novljan. Doda še, da ne smemo pozabiti na indeks barvne reprodukcije. To je fotometričen podatek, tako imenovan CRI indeks, ki nam pove, koliko je določeno svetilo sposobno reproducirati svetlobo, čim bolj podobno sončni. Barbara Pavlin poda praktični primer:» Kvalitetna svetila imajo CRI indeks večinoma večji od 90. Kaj to pomeni za povprečnega uporabnika? To pomeni, da ko odprem svojo garderobno omaro in iščem razliko med črnimi, temno sivimi ali pa temno modrimi nogavicami, mi bo višji CRI indeks v veliko pomoč. Pri zelo slabi razsvetljavi lahko videne barve hitro zamešam.«

Koliko svetlobe je dovolj? Lumen in luks kot merili jakosti

Včasih smo uporabljali druge oznake, danes operiramo z lumni (lm) in luksi (lx). Po besedah sogovornikov je moč svetila odvisna tudi samega prostora – od barv, od odsevnosti površin, višine stropov ter samega difuzorja oziroma senčnika svetila.

Govorili smo tudi o prilagajanju prostora s pomočjo svetlobe. Sogovornika se strinjata, da prostore čez dan uporabljamo v različne namene, najlažje pa jih je različnim potrebam prilagajati s pomočjo spreminjanja osvetlitve. To lahko počnemo bodisi s pomočjo tako imenovanih 'dimerjev', časovnih senzorjev ali pa kombiniranja več različnih tipov svetil.

Svetlobno onesnaženje: problem sodobnih mest

Dotaknili smo se tudi teme svetlobnega onesnaževanja. Tomaž Novljan poudari, da se temu področju v zadnjih nekaj desetletjih namenja več pozornosti, posebno v mestih, kjer je treba paziti, da svetloba ne uhaja tja, kamor ni potrebna. Svetlobno onesnaževanje vpliva na nokturne živali, ovira pogled na zvezde ter povzroča motnje spanja pri ljudeh.

Pozanimali smo se še, kakšna je prihodnost tehnologije osvetljevanja? Po mnenju profesorja Novljana veliko obetajo svetlobni viri, ki jih sicer že imamo, ampak zelo veliko obetajo, pa tehnološko še niso toliko razviti, da bi lahko postali komercialno zanimivi. Takšna primera sta na primer bioluminiscenca in biofilna razsvetljava. Barbara Pavlin iz svojega vidika za prihodnost predvideva širšo uporabo pametnih instalacij.

Vabljeni k poslušanju celotnega podkasta, ki ga najdete na začetku tega prispevka.