Dan D: Začetek gradnje - izkop

Še preden pa so pripeljali gradbeno mehanizacijo, sta na parcelo prišla izvajalec del in geodet. Na podlagi projektne dokumentacije smo zakoličili robove hiše. Geodet je postavil merilno napravo na bodoči rob temeljne plošče in vnesel koordinate. Zabeležene koordinate se zabeležijo v uradne evidence in s tem bo naši hiši uradno določena njena pozicija.

Čez nekaj dni je bil opravljen prvi odriv zemlje in začela se je gradnja hiše. Izkopano zemljo so vzorno ločevali, boljšo zgornjo zemljo na en kup, spodnjo slabše kakovosti pa spet posebej.

Za začetek sva skupaj z izvajalcem določila končno višino tal, to je višina tal v hiši s talno oblogo. Odmerjena točka predstavlja osnovo za vsa nadaljnja gradbena dela. Poleg luknje za hišo smo se dogovorili tudi za izkop dovoza iz ceste in parkirišče za dva avtomobila. Glede na to, da hiša ne bo podkletena, se je nabralo toliko zemlje, da je pokupčkana po vsej parceli. To bo še veselica s košnjo!

Vsaka šola nekaj stane

Zdaj ugotavljam, da sem pri izkopih naredili prvo napako - parkirni prostor je premajhen. 

Sprejemanje odločitev na hitro in »cincanje« sta botrovala k temu, da se nisem odločil za še širše parkirišče. Parkirni prostor je premajhen, čeprav dimenzijsko zadosten za dva avtomobila. Ker je pred hišo praktično imeti malo več tlakovanega ali asfaltiranega prostora, bom spet potreboval bager, se posebej dogovarjal za prevoz gramoza in na koncu bo treba še povaljati. Dodatni strošek, ki bi se ga bilo mogoče izogniti. Vsaka šola nekaj stane.

Po izkopu  gradbenih jam je gradbišče obiskal tudi nadzornik. Izkop smo še malo poglobili in gradbišče je bilo pripravljeno na zasutje in utrditev. V več kot meter globoke luknje so najprej položili filc, da se zemlja ne meša s peskom. Nato je bilo treba jamo zasuti še z gramozom. Kubiki kamenja so kar zginevali. Potrebnih je bilo kar nekaj tovornjakov, da se je kaj poznalo. Navoženo so sproti z bagrom razporejali in sproti valjali. V nasutje so zasuli tudi že rumeno drenažno cev za odvodnjavanje. Ves čas so ravnino nadzorovali z laserjem. Ob doseženi ustrezni višini za temeljno ploščo so dodatno nasipavali še dovoz in parkirišče, ki je bilo za kakih 30 cm višje nasuto od nasutja za hišo.

Dosežena je bila še ena stopnička. Prvič nisem parkiral na travo, ampak sem se zapeljal po dovozu na novo »šudran« parkirni prostor. Ni trajalo dolgo, saj sem naslednji dan že moral odstopiti prostor novim delovnim strojem in materialu. Pripeljali so plohe (»fosne«), armaturne mreže, palice in deske. Preden so začeli sestavljati plohe za opaž temeljne plošče, smo se dogovorili o poteku inštalacij v plošči. Hiša bo imela dva glavna kanalizacijska odtoka. Skupaj z vodjo gradnje sva določila, kje v kuhinji bo korito in na katero steno pride nameščeno stranišče. V straniščni odtok bo odtekala tudi voda iz umivalnika in pršne kabine. V ploščo bomo na vsaki strani zalili po tri gibljive plastične cevi, ki bodo služile za dovod vode, elektrike in telefona. Na drugi strani hiše jih bomo potrebovali za napeljavo vode in elektrike iz hiše za morebitno letno kuhinjo, garažo in druge električne naprave, ki bodo v okolici hiše. V tej fazi sem se moral tudi odločiti o debelini fasade. Ta bo v celoti ležala na temeljni plošči. Sicer je to že določeno v načrtu, a sem se odločil za povečanje debeline fasade na 20 cm.

Toplotna izolacija temeljne plošče?

Ko je bilo vse dogovorjeno, se je s »fršalanjem« ali opažem, že začel kazati obris temeljne plošče in pa tudi hiše. Tudi tukaj so lovili ravnino z laserjem. V opaž so v dveh dneh sestavili armaturo. Na to armaturo so po dolžini obeh strani hiše zvezali tudi valjanec za strelovod.

Energetski svetovalec je svetoval, da naj temeljno ploščo izoliram vsaj ob strani in vsaj pol metra pod zemljino, da preprečim vdor zmrzali iz strani pod hišo.

Za toplotno izolacijo pod temeljno ploščo se nisem odločil. V začetku sem sicer načrtoval, da bi pod ploščo položil 10 cm ekstrudiranega polistirena, a se mi zdi strošek prevelik glede na pričakovane prihranke pri energiji. Groba ocena stroška je bila cca 2000 evrov. Dvomim, da bi v naslednjih petnajstih ali dvajsetih letih porabil toliko več energije, ker bo toplota odtekala skozi tla. Morda se motim, izračunov, da bi to dokazal, nisem delal. Obiskal sem tudi energetskega svetovalca, ki mi je za moj tip načrta svetoval, da naj temeljno ploščo izoliram vsaj ob strani in vsaj pol metra pod zemljino, da preprečim vdor zmrzali iz strani pod hišo. To je stroškovno že bolj sprejemljivo in tako bom tudi storil.

Po končanju del je gradbišče obiskal nadzornik, ki je pregledal načrt in dejansko stanje zvezane mreže. Armaturna mreža je prestala strogi pregled in vse je bilo nared za vlivanje temeljne plošče. In že naslednji dan so hruške čakale v vrsti, da odložijo svoj tovor. Dopoldne so ulivali v opaženi kalup, popoldne smo vzneseni sami zalivali z vodo tistih nekaj kubikov betona. Imeli smo temeljno ploščo.