Domače, integrirano, ekološko – razlike so velike!

K temu pisanju me je spodbudil prav sobotni obisk tržnice. Stala sem pred stojnico in čakala, da pridem na vrsto. Za mano je stal par srednjih let. Kmalu se mu je pridružil drugi par, v bistvu so se srečali po naključju. Po nekaj začetnih pozdravnih frazah je pogovor stekel v smer, kaj in kje kupujejo. Prvi par je rekel, da sploh ne kupuje več zelenjave v supermarketih, tudi na navadni tržnici ne, ampak samo na tej ekološki ob sredah ali sobotah. Drugi par se je temu začudil in s polnimi košarami zelenjave pripomnil, da onadva kupujeta na tistem večjem delu tržnice, kjer je toliko izbire, da je joj! In da sta redna kupca pri določenem kmetu, ki ima vedno vse na voljo, pa da je pri njem tako zelo dolga vrsta (to pa nekaj pomeni!), da je z obrobja Ljubljane, da je vse domače in, ja, veliko ceneje kot tole na tej stojnici. Aha, pa še to, da ima obešen certifikat, da je vse iz integrirane pridelave, da je to super, ker se nič ne škropi. Pa da je bilo pred kratkim po televiziji, da ti ekološki kmetje hodijo v Trst na veleprodajno tržnico kupovat zelenjavo z vsega sveta,  da jih je novinarka zasačila, kako tam nakupujejo, tukaj pa prodajajo kot svoje. Zakaj bi torej kupovala enkrat dražjo zelenjavo, če je vse skupaj prevara!? Onadva od tedaj kupujeta samo domače. 

Če si mestni človek, ki nikoli ni imel stika z zemljo, ne veš ali pozabiš, da pozimi ne rastejo jajčevci na njivi.

Komaj sem se zadržala, da nisem posegla v pogovor. Dejstvo je, da se  je slednje resnično zgodilo, vpleteni pa niso bili ekološki, ampak konvencionalni kmetje. Torej nekateri med tistimi, ki prodajajo zelenjavo na »veliki tržnici«. Lahko, da tudi tisti z obrobja Ljubljane, ki prodaja domače, integrirano, ki ima dolge vrste, kjer sama redno nakupujeta. Uf, sem si mislila, ko sem ošvrknila njune košare in vreče z zelenjavo, v katerih so ležale tudi paprike in jajčevci. A tega se pa nista vprašala, kako kmetu z obrobja Ljubljane raste na njivah tudi tisto, kar bi pri nas v tem času uspevalo samo v močno ogrevanih rastlinjakih, ali pa še to ne. Očitno sta pomešala med seboj čisto vse. Ne obtožujem. Tempo življenja je hiter. Mnogi živijo na hitro, poberejo samo kratke informacije, večkrat narobe razumejo, časa za poglobitev ni. In če si mestni človek, ki nikoli ni imel stika z zemljo, ne veš ali pozabiš, da pozimi ne rastejo jajčevci na njivi.

Torej, razčistimo zmedo.

Domače ali lokalno še ne pomeni, da je ekološko pridelano! To so slovenski pridelki in proizvodi, katerim v prid je to, da niso pripeljani od daleč. Ta živila nimajo certifikata in ne moremo vedeti (razen, če kmeta tako dobro poznamo) ali uporablja pesticide in mineralna gnojila ali ne. 

Integrirana pridelava je stopničko višje od konvencionalne. Kmetje so pod nadzorom, škropiva in umetna gnojila se uporabljajo bolj kontrolirano in v manjšem obsegu. Še vedno pa se uporabljajo. 

Izrazi ekološko, biološko in organsko označujejo eno in isto! V Sloveniji sta registrirana in zato dovoljena v uporabi izraza ekološko in biološko ter njuni skrajšani različici eko in bio. Izrazi označujejo način kmetovanja, pridelave hrane, pa tudi živilske izdelke, kozmetiko, čistila in še kaj. 

Domače ali lokalno še ne pomeni, da je ekološko pridelano!

Tudi v vseh državah Evropske unije izrazi pomenijo isto, saj velja v vseh enotna zakonodaja, ki natančno določa pravila ekološkega pridelovanja, kontrolo, certificiranje in označevanje ekoloških živil. Avstrijci in Nemci uradno uporabljajo izraza biološko in ekološko (biologisch, okologisch), Španci prav tako (biologico, ecologico). Pri Italijanih je uveljavljen izraz biološko (biologico), pri Francozih prav tako (biologique). Za izraz ekološko so se odločili tudi v skandinavskih državah (ekologish, okologisk). Na anglo-saksonskem je uveljavljen izraz organsko kmetijstvo (organic).

Kako lahko zaupamo informaciji, da je nekaj res ekološko, pa v naslednji kolumni.