Kolumna: Alergija me je pregnala iz lastnega stanovanja

Po dobrih petnajstih letih v stanovanju smo se odločili zamenjati takrat še študentsko kuhinjo za novo. »Če že mečeva kuhinjo ven, pa dajmo prebrusiti in polakirati še parket ter v celoti prepleskati stene,« sva si rekla in se nič hudega sluteč lotila dela.

Bilo je poletje, zato smo se dokaj zlahka organizirali, saj je bilo zaradi prenove parketa treba stanovanje skoraj povsem izprazniti. Hčer sva poslala na počitnice k starim staršem, jaz sem večji del preživela na poti med Kranjem in Ljubljano, partner pa je v tem času prebrusil in prebelil celo stanovanje. Potem je na vrsto prišel parketar. Seveda sva v skrbi za okolje in predvsem naše zdravje izbrala lak na vodni osnovi in že dan ali dva po tem, ko je mojster opravil svoje, sva se lahko vrnila v stanovanje. Ker smo bili tik pred dopustom, sva še dan pred odhodom nazaj v stanovanje nosila opemo in čistila, da bi si prihranila delo ob vrnitvi domov. V stanovanju sem preživela le nekaj ur, a očitno dovolj, da sem naslednje jutro na obrazu že čutila rahlo ščemenje in tiste meni še kako poznane drobne izpuščaje, ki ne nakazujejo ničesar dobrega. Ker smo bili na poti na otok, sem vzela par antihistaminikov in reakcija je v nekaj dneh izzvenela, zato se niti nisem pretirano ukvarjala s tem, kaj je alergijo povzročilo. Vse skupaj sem pripisovala stresu v zadnjem mesecu in padcu odpornosti.

Zakaj sem napisala »meni dobro znane izpuščaje«? Ker imam z alergijami kar zanimivo zgodovino. Kot najstnica sem imela seneni nahod, ki je sicer z leti izzvenel. V zadnjih petnajstih letih pa sta me doleteli še dve kožni alergiji – domnevno povezani s kozmetiko, ki sem jo uporabljala. Zakaj domnevno? Ker se je prva reakcija pojavila po tem, ko sem si zvečer umila obraz – ob tem naj poudarim, da nisem uporabila nobenega novega produkta, pač pa sem vse izdelke uporabljala tudi prej in mi niso povzročali težav – so zdravniki sklenili, da imam alergijo na konzervans v kozmetiki. Povedali so mi celo njegovo ime (Chloromethylisothiazolinone) oziroma več njih, pod katerimi se pojavlja, a ga sama v vsej svoji kozmetiki nisem zasledila. Reakcija je bila izjemno huda, kazala se je kot oteklina po obrazu, ki so jo spremljali izpuščaji po vratu in so se kasneje razširili tudi na roke in noge. Zadevo je dodatno zapletla napačna izbira kortikosteroidnega mazila, ki mi ga je predpisala zdravnica. To je bilo premočno za kožo na obrazu, zato se mi je povrhnjica dobesedno olupila z njega. Skratka, pravi razlog alergije je takrat ostal nepojasnjen, saj sem bila skoraj prepričana, da zanjo ni kriva moja kozmetika. Čez par let me je doletela še ena, sicer blažja reakcija, ki se je ravno tako kazala zgolj na obrazu in vratu. Spet sem preiskala vso svojo kozmetiko, a konzervansa, ki naj bi mi povzročal težave, v njej nisem našla.

Če se vrnem nazaj k prenovi ... Še isti dan, ko smo se vrnili z dopusta, sem že po pičlih nekaj urah v našem prenovljenem stanovanju začutila, da me po koži vse srbi. Do jutra sem imela obraz in vrat že prekrit z rdečimi, povsem suhimi in srbečimi izpuščaji. Jasno je bilo, da je alergija povezana s prenovo stanovanja, a kaj je tisto, kar mi povzroča težave ... Belili smo že večkrat, res da le posamezne prostore, ne celega stanovanja naenkrat, lak za parket je bil na vodni osnovi, torej naj tudi ne bi bil sporen ... Ker je bila reakcija na moji koži iz ure v uro slabša, sem se odločila, da se za kratek čas umaknem k staršem – toliko, da se alergija nekoliko umiri. No, ta »kratek čas« se je nato vlekel cela dva meseca. Z nekaj neuspelimi poizkusi povratka nazaj, saj sem ob vsakem vnovičnem vstopu v stanovanje relativno hitro (govorimo o nekaj minutah) začutila ščemenje po obrazu in znova odvihrala nazaj k staršem, medtem ko sta partner in hči normalno – brez kakršnihkoli težav ves čas živela v stanovanju. Alergijska reakcija se je stopnjevala tudi ko nisem bila več v stiku z alergenom. Omejena je bila sicer samo na obraz in vrat, a skoraj vsak dan se je izrazila v novi, dodatni obliki – kot oteklina očesa, oteklina v predelu nosu, oteklina zgornje ustnice ...

Ena od najpogostejših opazk oz. šal, ko tako dolgo nismo našli krivca za mojo alergijo, je bila, če sem morda pomislila, da sem alergična na moža ... To teorijo smo na srečo kar hitro ovrgli ... :)

Tavanje v temi

A pravzaprav je bil to šele začetek – začetek iskanja krivca. Ko sem se vsa zabuhla in pikasta pojavila na vratih dermatološke ambulante in je zdravnico minil prvi šok ob pogledu name, me je ta vehementno prepričevala, da še nikoli v življenju ni videla človeka, ki bi bil alergičen na lak za parket na vodni osnovi. Za alergijo na barve je sicer menda že slišala, ampak saj smo belili že kdaj prej, pa nisem imela takih težav. Kaj kmalu mi je bilo jasno, da bom morala vzrok težav poiskati bolj ali manj sama. Zaradi hude alergijske reakcije, ki je kar trajala in trajala, niti nisem mogla opraviti alergološkega testiranja, zato sem nanj čakala skoraj slab mesec. Med tem časom sem imela občutek, da sem alergična že skorajda na vse – od lateksa do formaldehida v pohištvu, saj reakcija kar ni in ni izzvenela. Preizkusila sem vse mogoče – zidno barvo nanesla na kožo, z lakom za parket premazala desko in jo pustila v sobi, kjer sem spala, šla na bioresonanco in se lotila stroge diete brez mlečnih izdelkov, sladkorja in glutena, ki mi jo je svetovala prijateljica homeopatinja, da sta si moje črevesje in imunski sistem vsaj nekoliko opomogla. 

Konzervans (klor) metil-izotiazolinon se pojavlja pod različnimi imeni: 
CMI, MI, metilkloroizotiazolinon, metilizotiazolinon, katon CG, grotan K, v angleščini pa kot Methylisothiazolinone, Methylchloroisothiazolinone, MIT ali MI.

Ko je reakcija po slabem mesecu za silo izzvenela, sem opravila alergološko testiranje s klasičnimi vbodnimi testi, ki niso pokazali preobčutljivosti na nobeno od testiranih snovi. Krivca smo izsledili šele z epikutanim testiranjem, kjer potencialne alergene s pomočjo obližev nanesejo na kožo hrbta. Tukaj je bil rezultat neizpodbiten – močna alergija na ta isti konzervans, na katerega sem bila pozitivna že ob prvem alergološkem testiranju pred več kot 10 leti, ko naj bi bila za reakcijo kriva moja kozmetika - (klor) metil-isotiazolinon. Celo dermatologinja je bila nekoliko presenečena nad rezultatom testiranja – po izrazu sodeč je za omenjeni biocid, ki se sicer uporablja za preprečevanje rasti bakterij in kvasovk, sicer enkrat bežno slišala, a mi o njem ni znala kaj dosti povedati. Iz registra v računalniku mi je natisnila pol A4 papirja in me odslovila rekoč, naj se izogibam alergenu. Pika. A glej ga zlomka, ko sem si v miru prebrala tistih pičlih nekaj vrstic opisa, sem v njem zasledila informacijo, ki je doslej v celem mozaiku manjkala: dotični konzervans se pojavlja tudi v BARVAH in mazivih, ne samo v kozmetiki. To je to! Doma sem prečesala vse embalaže in ga seveda našla tako v zidni barvi, izravnalni masi, kot tudi v eni od dveh komponent laka za parket. Potem sem poiskala še stare zdravstvene izvide in ugotovila, da sta bili tudi prvi dve alergijski reakciji posledica pleskanja – le da smo takrat prebarvali en prostor in je bila reakcija temu primerno bolj blaga, medtem ko smo tokrat prebelili celo stanovanje in še prelakirali parket.

Zdravniki so me ves čas prepričevali, da je za moje težave kriv konzervans v kozmetiki, nihče pa ni omenil, da se ta isti konzervans pojavlja tudi v zidnih barvah. Po tem odkritju je vse skupaj dobilo smisel ...

Partner je šel znova v akcijo in še drugič v roku dveh mesecev prebelil celo stanovanje – tokrat z barvo, ki tega konzervansa nima, medtem ko parketa nismo brusili ponovno, saj naj lak po zagotovilu proizvajalca po tolikšnem času ne bi več hlapel. Po približno dveh mesecih prisilnega dopusta v »hotelu mama« sem se tako lahko znova vrnila domov, v svoje stanovanje.

Pomanjkanje informacij

Od takrat je moje življenje bistveno drugačno, saj se ta tihi škodljivec skriva praktično na vsakem koraku. Odslej preberem vse deklaracije na kozmetiki in čistilih, ki jih kupim (nahaja se denimo v večini čistil, mehčalcev za perilo in nekaterih detergentih), preden odidemo na dopust, vedno preverim, kdaj so nazadnje belili in sabo odnesem svojo posteljnino in brisače, svojevrsten izziv v luči spopadanja z alergijo pa je bila tudi prenova doma, ki smo se je lotili v času epidemije koronavirusa, ampak o tem kdaj drugič ...

Kje vse ga najdemo: 
- v šamponih in balzamih za lase, barvah za lase, tekočih milih in gelih za prhanje ter drugih kozmetičnih izdelkih, ki se s telesa izpirajo,
- v večini mehčalcev za perilo (tudi v nekaterih, ki so označeni z oznako "eko"), v večini tekočih praškov za perilo,
- v številnih čistilih za dom in sredstvih za pomivanje posode (tako ročno kot strojno),
- v lepilih (za tapete in druge materiale) in barvah ter celo v nekaterih zdravilih.

Ob tem najbolj bode v oči dejstvo, da se pri nas o tem izredno škodljivem konzervansu zelo malo ve (dokaz za to je omenjena dermatologinja) in še manj govori. Sama sem ob iskanju informacij na to temo naletela na vsega dva slovenska članka, pa še to ne znanstvena, medtem ko sem vse ostale informacije pridobila na tujih spletnih straneh. V Ameriki in tudi drugod po Evropi se soočajo s pravo epidemijo alergijskih bolezni, povezanih s tem konzervansom, zaslediti pa je tudi glasne pozive k njegovi popolni prepovedi – vsaj v kozmetični industriji, če ne tudi drugod, medtem ko so pri nas zanj slišali le redki.

In še zanimivost: hčeri so se že pred mojo zadnjo alergijsko reakcijo na pregibih rok pojavili srbeči izpuščaji, ki nikakor niso izginili. Diagnoza: atopijski dermatitis. Nekaj dni po tem, ko sem zaradi svoje alergije zamenjala tako pralni prašek kot mehčalec za perilo, ki sta oba vsebovala omenjeni konzervans, sta izpuščaja na hčerinih rokah čudežno izginila. V letu in pol se nista ponovila niti enkrat. Očitno smo povsem po (ne)sreči našli tudi zdravilo za kronično kožno bolezen ...