Kolumna: Ali imajo prostori res svojo energijo

Pri nakupu (pa tudi najemu) nepremičnin tako navadno ne iščemo popolnega doma temveč potencial zanj. 

Nadvse pomembno je, da se v svojih bivališčih dobro počutimo. Tem manj omejitev kot nas bremeni pri njihovi izbiri, toliko bolj si jih lahko prilagodimo in jih personaliziramo. Pri gradnji od začetka smo lahko nadvse kreativni in poskrbimo, da so zgrajeni zidovi res pisani na našo kožo. Pri obnovi stare nepremičnine pa se že malce bolj zaplete. Redko bi si jo po nakupu želeli v celoti pustiti čisto v takšnem stanju, kakršnega si je zamislil naš predhodnik. Navadno si tudi tu želimo prilagoditev in izboljšav. Da se bomo bolje počutili. Bolj domače. Pri nakupu (pa tudi najemu) nepremičnin tako navadno ne iščemo popolnega doma temveč potencial zanj. A kaj to pravzaprav je?

PREBERITE ŠE: ODTENKI STENSKIH BARV LAHKO OBČUTNO ZVIŠAJO CENO NEPREMIČNINE

Dom zagotovo iščemo z nekakšno idejo in spiskom prioritet, ki so nam pomembne pri bivanju. Veliko svetlobe, pritlična lega, prostoren dnevni prostor, ločena garderobna soba … Kar nam pač pomeni. Od sveže preseljenih kupcev in najemnikov pa velikokrat slišimo tudi malce manj oprijemljive kriterije, ki so botrovali odločitvi. In velikokrat v tem kontekstu zaslišimo besedo energija.

Pa imajo hiše, stanovanja in prostori nasploh res svojo energijo? Nas ob ogledu v resnici že na vhodu odvrne slabo vzdušje ali je za to morda kriva le temačna kuhinja, na primer? Človek je skozi zgodovino tudi to seveda poizkušal izmeriti z različnimi parametri. Iz tega razloga je med drugim nastal tudi feng šuj. No, ne glede na to, ali predhodno izmerimo smer pretoka čija v prostoru, se mi zdi, da ob prihodu vanj začutimo, ali nam je všeč ali ne. In seveda, ali nosi potencial, da bi se vanj vselili.

Prepričana sem, da se moraš ob vstopu v prostor počutiti nekako domače, čeprav v njem stojiš prvič. In zato je imela ta 130-letnica moj DA že ob vstopu čez vežo.

Najverjetneje vtis na nas pusti kombinacija vseh različnih dejavnikov, od količine svetlobe do videza kosov pohištva. Vseeno pa je verjetno svoj pečat pustilo tudi vse življenje, ki se je pred našim vstopom čez prag odvijalo v prostorih, ki si jih ogledujemo. Pred kratkim sem se preselila v večstanovanjsko stavbo, ki je bila zgrajena leta 1890. Njene stene so doživele in videle marsikaj. Po njenih stopniščih se je dnevno sprehodilo na desetine ljudi. Prav toliko jih je v stanovanjih bralo in pisalo, se smejalo in jokalo, spalo, kuhalo, jedlo … Saj veste, kaj mislim. Prepričana pa sem tudi, da se moraš ob vstopu v prostor počutiti nekako domače, čeprav v njem stojiš prvič. In zato je imela ta 130-letnica moj DA že ob vstopu čez vežo. In tudi pri prejšnji selitvi je bila odločitev hipna.

Čisto prava domačnost se seveda pojavi kasneje. Ko spoznamo nove stene in se navadimo zvokov drugega parketa. Ko v stanovanje prinesemo svoje pohištvo, obleke in vanj vselimo še kakšno zeleno rastlino ali dve. In ko v novih prostorih udomačimo tudi sebe. In s seboj prinesemo novo "energijo". Na podlagi česa pa ste vi izbrali nov dom?