Kolumna Andreja Jagra: Izbira in priklop ogrevalnega sistema

Ogrevanje je ena od večnih tem, o katerih potekajo debate tako med novo graditelji kot med imetniki starejših stanovanjskih objektov.

Pri novogradnjah je že v projektni dokumentaciji zapisano, kateri vir naj bi bil uporabljen za ogrevanje objekta. V našem primeru je predvidena toplotna črpalka voda – zrak. Kljub temu pa sem razmišljal tudi o drugih možnostih, ki bi morda bile za nas še bolj optimalne. Že takoj na začetku sem kot možen vir ogrevanja izločil drva, lesne sekance in pelete. Zelo pavšalen izračun je pokazal, da so stroški postavitve takšnega centralnega sistema visoki, saj poleg centralne enote z radiatorji potrebujem tudi zalogovnik za hrambo kuriva. To pomeni gradnjo drvarnice oziroma podobnega objekta zraven hiše. Poleg višjih začetnih stroškov pa bodo drva še vedno zahtevala dodatno delo in večjo vpetost vsaj enega stanovalca, zagotovo bom to jaz, da bo skrbel za nemoteno delovanje. Vso kurivo bi mogli tudi kupiti, saj svojih drv nimamo, peleti pa so še (vedno) predraga alternativa drugi lesni biomasi.

Razmišljati o kurilnem olju je že skoraj bogokletno, v poštev ne pride niti plin, za katerega bi potreboval plinohram. Tako nam je ostala samo še elektrika. Predvidevam, da je naš tipski načrt hiše v času njegovega nastanka imel v kurilnici predvideno peč na drva ali olje, saj je po načrtu še vedno vrisan dimnik, ki pa ga električni generator toplote ne potrebuje. Dimnika seveda nismo pozidali.

!!galerija!!

Moji razlogi za izbiro toplotne črpalke izhajajo tako iz izkušenj znancev, ki toplotno črpalko imajo, kot iz praktičnih razlogov.

Način ogrevanja je bil izbran že pred samim pričetkom gradnje. Takrat se mi je zdela  IR tehnologija bolj eksotika kot realna rešitev, zato smo se odločili, kot predvideno v načrtu, za toplotno črpalko voda – zrak. Razlogov, zakaj izbrati prav toplotno črpalko voda – zrak v primerjavi z drugimi energenti, je na spletu ogromno, vsak pa mora pri sebi razmisliti, katere so prednosti in slabosti vzpostavitve takšnega sistema.

Toplotna črpalka zmore dovolj ogreti prostor, kljub temu pa strošek elektrike samo za potrebe ogrevanja ne preseže 500 evrov letno.

Moji razlogi za izbiro toplotne črpalke izhajajo tako iz izkušenj znancev, ki toplotno črpalko imajo, kot iz praktičnih razlogov. Verjetno je največji vpliv na izbiro imelo dejstvo, da v bližini že stoji identična hiša, kot je naša in se ogreva s toplotno črpalko. Najbolj nas je skrbelo, da nizko temperaturni režim toplotne črpalke ne bo zadovoljil naših zahtev po toplem domu, saj smo trenutno navajeni na nekoliko višje temperature v prostoru, tam nad 23 stopinj v zimskem času. Na obisku smo se prepričali, da nismo edini, ki tudi pozimi hodimo v kratkih majicah po hiši. Toplotna črpalka zmore dovolj ogreti prostor, kljub temu pa strošek elektrike samo za potrebe ogrevanja ne preseže 500 evrov letno. Poleg tega vse poteka avtomatsko, zavzame zelo malo prostora v hiši in brez drastičnih posegov v prostor zunaj hiše. Edini slabosti naj bi bile, da je črpalka pri izjemno nizkih temperaturah, pod -25 stopinj Celzija, energijsko bolj potratna in glasna. Glede na pretekle zime in napovedi v prihodnje, me minus preveč ne skrbi, črpalka pa bo pozicionirana za hišo ob kopalnici in kurilnici, kjer hrup v teh izjemnih primerih tudi ne bi bil problem. No, tudi strošek investicije bi lahko smatral kot slabost, a ker so prvi vložki povsod veliki in celo primerljivi, izbire tako nimam. Sem pa preko Eko sklada upravičen do subvencije in bom prejel 1.000 evrov nepovratnih sredstev.

Sama vgradnja toplotne črpalke in vzpostavitev ogrevalnega sistema je z vidika naročnika relativno enostavna.

Kurilnica je prvi popolnoma končan prostor v hiši. Pred postavitvijo notranje enote toploten črpalke sem pobelil stene in tla smo obložili s ploščicami. Kasnejša dela, ko je »peč« že postavljena bi bila otežena ali pa v primeru polaganja ploščic pod notranjo enoto črpalke celo nemogoča. Za postavitev zunanje enote smo zabetonirali podstavek dimenzija 100 x 70 cm z 10 cm robom. Podstavek je postavljen na drenažni pesek ob hiši, da kondenzirana voda nemoteno odteka in ne ledeni okoli črpalke. Le ta potrebuje tudi električno napajanje in vodo.

Investicija v centralno ogrevanje je znašala slabih 10.000 € z DDV, od tega stane toplotna črpalka 6.000 €.

Sama vgradnja toplotne črpalke in vzpostavitev ogrevalnega sistema je z vidika naročnika relativno enostavna. Dva mojstra sta toplotno črpalko pripeljala, zmontirala v prostor in na podstavek ter povezala s talnim gretjem v enem dnevu. V popoldanskih urah smo že polnili cevi talnega gretja z vodo. In že so se zavrteli ventilatorji v zunanji enoti toplotne črpalke. Prvi zagon pomeni vzpostavitev procesa sušenja estrihov. Že takoj na začetku mora toplotna črpalka pokazati kaj zmore, saj se temperatura vode ogreje na 40 stopinj Celzija in jo na tej temperaturi vzdržuje kar dva tedna. Glede na to, da mansarda še ni v celoti izolirana, je delo odlično pravila. Proces se je zaključil, zdaj hišo ogrevamo na zmernih 18 stopinj. Prišla je že tudi prva položnica. V nastavitvi za sušenje estrihov je toplotna črpalka porabila za 160 evrov elektrike.

Investicija v centralno ogrevanje, ki zajema polaganje talnega gretja, nabavo toplotne črpalke, delo in drugi drobni material je znašala slabih 10.000 € z DDV, od tega stane toplotna črpalka 6.000 €. Po prejeti subvenciji bo pod črto še 1.000 € ceneje.

In prvič nas ne pogrejejo samo stroški, ki jih imamo z gradnjo hiše. Zdaj za to poskrbi tudi centralno ogrevanje s toplotno črpalko.