Strah pred prekoračitvijo načrtovanih stroškov je bil na srečo odveč. To je bila dobra popotnica za nadaljevanje del.
Za oceno stroška nam celoten znesek izgradnje ne pove kaj dosti, saj je treba imeti tudi podatek, kaj smo za ta denar dobili. Za primerjavo z drugimi izvajalci je treba stroške posameznih faz postaviti na skupni imenovalec in jih pomnožiti s količinami po projektu za izvedbo (PZI). To niti ni bilo tako preprosto, saj so mi potencialni izvajalci kljub temu, da sem vsem poslal enak popis del, vračali ponudbe z združenimi postavkami. Zdaj sicer razumem, da ni nujno, da ima izvajalec za vsako postavko iz PZI oblikovano ceno in da to še ne pomeni, da je izvajalec nenatančen ali nezainteresiran. Izvajalci imajo cenik nastavljen po sklopih opravljenih del, ki sicer zajemajo načeloma vse postavke iz PZI. Eno je seznam, spisan v pisarni arhitekta, drugo je praktično stanje na terenu. Delo na koncu je enako opravljeno, le vnaprejšnja primerjava je težja.
Razdelitev stroškov po fazah
Če na grobo povzamem najine stroškovno najbolj intenzivne faze in strošek na enoto, so to:
Vse dogovorjene cene so brez DDV, kar je nujno upoštevati, da nas na koncu ob prejemu računa ne boli glava. Računi so bili narejeni po ponudbi iz leta 2016.
Strošek po posameznih opravilih
Skupni strošek po posameznih opravilih je pa bil takšen:
Strošek gradnje je običajno največji posamezni strošek od začetka gradnje do vselitve.
Strošek gradnje je bil plačan v dveh delih. Denarja ni bilo treba dati vnaprej. Prvo plačilo smo izvedli po vlitju prve plošče in je zajemalo vse stroške, ki so nastali do tistega trenutka. Preden pa sem prejel prvi račun, sva z izvajalcem pregledala seznam vseh izvedenih del. Ker je bil to prvi obračun, sem s strahom ali tremo prišel na to srečanje. Tukaj bi se že videlo, ali bo dejansko stanje primerljivo z načrtovanim. Čitljivo na roke napisan obračun je zajemal dogovorjene cene in tudi količine, ki so se skladale s predvidenim. Nekoliko je bilo večji le strošek zemeljskih del, ker so bila ta dodatno naročena. Strah pred prekoračitvijo načrtovanih stroškov je bil na srečo odveč. To je bila dobra popotnica za nadaljevanje del. Drugi del plačila smo poravnali, ko je bila hiša »okrancljana«. Torej zgrajena do venca na mansardnih stenah. Tudi tukaj so bili plani opravljenih del natančni, saj bistvenih razlik z realiziranim ni bilo.
Prvi račun je znašal cca 17.000 evrov z DDV, drugi pa cca 13.000 evrov z DDV. Pri zadnjem obračunu sem spomnil tudi na dogovorjeni 6-odstotni popust. Ni bilo problema, jih je izvajalec upošteval. Še ena zmaga! Zdaj sicer lahko kdo reče, »pa saj sta se zmenila«, a tisti, ki je kdaj že imel opravka z različnimi izvajalci, dobro ve, da ni nujno zmeraj tako.
Hiša, ki spominja na ruševino, je pripravljena, da jo pokrijemo. Grem v akcijo za streho!