Kolumna Andreja Jagra: Nakup in montaža zunanjega stavbnega pohištva

Za pridobitev ponudb sem najprej potreboval izmere okenskih in vratnih odprtin. V hiši je več različnih tipov oken, balkonskih vrat in dvoje vhodnih vrat. Za boljši pregled sem jih glede na tip razporedil v tabelo, kamor sem vnesel mere in količine. Na grobo opredeljeno bo v hišo vgrajenih osem oken, sedmero balkonskih vrat, vrata v kurilnico in vhodna vrata. Izhodišča za zbiranje ponudb sem imel že nekako pripravljena. Okna bodo plastična, zasteklitev trislojna, barva zunaj antracitno siva, da se sklada k strehi, z notranje strani pa bela. Odločil sem se, da bom tudi vhodna vrata kupil kar pri istem proizvajalcu kot okna.

Brez večjega tuhtanja sem se odločil za plastična okna. Opcijsko sem sicer preveril tudi možnost kombinacije lesa in aluminija, a sem jo zaradi višje cene, ki je bi bila kljub subvenciji še vedno višja od plastike, opustil. Ključni razlog za izbiro plastičnih oken je bilo vzdrževanje, ki ga tukaj praktično ni. Pri kakovosti ni bistvenih odstopanj, so pa vsaj zame lesena okna lepša. Je pa to kompromis, ki ga je treba sprejeti, če ti je barvanje na vsakih nekaj let odveč.

Okna z najnižjimi vrednostmi prehoda toplote, celo do Uw 0,6 W/m2K, so precej dražja od že standardnega Uw 0,75 W/m2K, kar je tudi zelo dobro. Treba je paziti, da vedno primerjamo enake parametre, torej prehodnost celotnega okna (Uw) in ne morda samo stekel (Ug), ki dosegajo nižje vrednosti in so lahko zato bolj privlačne za predstavitvene brošure. 

Zdaj tudi nakup stavbnega pohištva ni več samo nakup oken in vrat. Ponudba lahko zajema paleto dodatkov, ki pritičejo lepi, sodobni, novi hiši. Prodajni saloni so z njimi odlično založeni in pripravljeni na novitet željne obiskovalce. Visoko tehnološko napredna okovja, rolete, žaluzije, komarniki, vse na električni pogon, unikatne kljuke za vrata s čitalci prstnih odtisov in drugi dodatki za vrata. In skoraj ne boš zapustil salona, ne da bi si kupil še vsaj nekaj poleg oken in vrat. Tudi pri naju je bilo tako. Zaradi sončne lege sva že na začetku vedela, da potrebujeva senčenje. Izbrala sva žaluzije, predvsem zaradi videza, čeprav naj bi se večina kupcev še vedno navduševala nad roletami. Komarnikov nisva predvidela, predvsem zaradi cene in zaradi dejstva, da če bova imela prezračevalni sistem, oken na veliko ne bova odpirala.

Osnovo za pripravo ponudb sva imela, začel sem s pošiljanjem povpraševanja. Poslal sem jih podjetjem, za katere sem od znancev, ki so pred kratkim okna montirali ali menjavali, dobil reference. Ponudbe na trgu je veliko, kar se pozna tudi pri ceni in dobljenih popustih. Kljub temu so cene različne. V cenovnem rangu, v katerem sem stavbno pohištvo iskal jaz, sem dobil ponudbe v vrednosti od  približno 9.000 do 13.000 evrov brez DDV, vključno z vhodnimi vrati in upoštevanimi popusti. Imel sem več ponudb, štiri sem vzel v ožji izbor. Za ta denar naj ne bi bilo nobeno okno ali balkonska vrata slabe kakovosti, veliko je odvisno tudi od montaže. Zato sem si za kriterij izbral tudi to storitev, ki naj bi bila bolje izvedena, če jo opravi proizvajalec in ne podizvajalec. Pomembno je, da ponudbe dobro primerjamo med seboj, element po element z vsemi vključenimi popusti in kaj vse ponudba zajema. Meni je to vzelo kar nekaj časa, dosti sem preračunaval.

Zlata sredina naj bi bila tista prava. Prepričala me je predvsem masivna izvedba okenskega okvirja, debeline 92 mm. Trislojna zasteklitev je že standard. Razlike v ceni so predvsem zaradi toplotne prevodnosti. Okna z najnižjimi vrednostmi prehoda toplote, celo do Uw 0,6 W/m2K, so precej dražja od že standardnega Uw 0,75 W/m2K, kar je tudi zelo dobro. Treba je paziti, da vedno primerjamo enake parametre, torej prehodnost celotnega okna (Uw) in ne morda samo stekel (Ug), ki dosegajo nižje vrednosti in so lahko zato bolj privlačne za predstavitvene brošure. Naša okna imajo Uw 0,75 W/m2K.

Zdi se mi, da sem dobil največ za svoj denar. Potrdil sem naročilo za 11.950 evrov, z že vključenim DDV. Velik del stroška so predstavljale žaluzije, ki so pri balkonskih vratih lahko dosegale tudi do polovice zneska vrat ali tri četrtine vrednosti okna. Za žaluzije, ki bodo pogosto v uporabi, smo zaželeli tudi vodenje na elektromotor, kar je še dodatno podražilo zadevo. Tudi priljubljena in estetsko bolj dovršena nagibno drsna balkonska vrata so dražja od klasičnih. Tudi barvni okvirji so dražji od navadnih, belih. Na srečo sva našla serijska vrata, ki so nama všeč. Tu sva precej prihranila, zato sva se odločila, da vhodno klasično kljuko na zunanji strani zamenjava za ročaj iz nerjavnega jekla, kar je bil ponovno dodaten strošek. Še najbolj sem razmišljal o upravičenosti čitalca prstnih odtisov. Praktičnega razloga v tistem trenutku nisem našel. Razen to, da zaradi ročaja ne bo mogoče vstopati v hišo brez ključa, s čitalcem pa bo to mogoče. Uporabno ali ne, brezglavo zapravljen denar ali »must have« v novi hiši, stalo me je 430 evrov brez DDV. Naknadno montažo z namenom kakšnega prihranka mi je odsvetoval proizvajalec oziroma prodajalec tovrstnih sistemov pri nas.

Zdi se mi, da sem dobil največ za svoj denar. Potrdil sem naročilo za 11.950 evrov, z že vključenim DDV.  

Na drugi strani, morda že skoraj bogokletno, nisem se odločil za RAL-montažo in vnaprej sem plačal 100-odstotni avans. Morda bi to moralo biti v zadnjem odstavku, da se lahko usuje plaz kritik. A naj vseeno razložim, zakaj sem se tako odločil. Strošek RAL-montaže po ponudbah je bil tudi do 1300 evrov brez DDV in dvomim, da bi ta znesek prihranil pri ogrevanju v doglednem času. Vnaprej plačan denar pa mi je prinesel dodatnih 2 odstotka popusta,  to je dobrih 200 evrov. Na srečo se je dobro izšlo. Čez tri mesece, kot so obljubili, sta prišla polno naložena tovornjak in kombi. V dveh dneh je bilo vse na svojem mestu. V hiši še ni elektrike, zato sem z navdušenjem otroka begal s podaljškom od žaluzije do žaluzije, da smo jih testirali. Se dviga in spušča, kot načrtujemo. Še ena stopnička bliže vselitvi, hiša je pod ključem.