Kolumna Bojana Žnidaršiča: Na podnebne spremembe se lahko pripravimo

Prihodnost je vedno negotova, razen pri podnebnih spremembah. Tu je nedvoumna. Posledice podnebnih sprememb vse pogosteje in intenzivneje vplivajo na bivanje vsakega od nas. Največji problem je neravnovesje med preveč in premalo. Nič ne pomagajo statistični podatki o letni količini padavin, povprečnem vetru, debeli toči, številu strel ali letni temperaturi. Ekstremi so problem, ne glede na pogostost in dolžino trajanja. Močan veter lahko v nekaj minutah poškoduje stavbo, toča streho, okna in fasado, močan dež lahko povzroči plazove, zalivanje kleti ali obsežno poplavo.

Kratkotrajna covid kriza bo izzvenela, dolgoročne in vedno bolj intenzivne posledice podnebnih sprememb pa ne.

Na vse to se lahko in se moramo pripraviti. Zato namenjam nekaj priporočil vsem sedanjim in bodočim lastnikom nepremičnin. Nekatere ukrepe je mogoče sprejeti takoj, druge laže pri obnovi. Škoti pravijo: »Ni neprimernega vremena, je samo neprimerna obleka.« Enako velja tudi za naše stavbe. Prej ko se bomo na podnebne ekstreme pripravili, boljše in lažje bo naše življenje. Kratkotrajna covid kriza bo izzvenela, dolgoročne in vedno bolj intenzivne posledice podnebnih sprememb pa ne. Zato ja ta kolumna jasna in konkretna. Vsakdo lahko prispeva delček kmanjšemu obremenjevanju okolja, vsakdo lahko naredi vse na svoji nepremičnini. Tako preprosto je to.

Rastline

Rastline so najbolj hvaležen in praktično brezplačen material za ustvarjanje prostorov. Na izbiro jih imamo veliko, od pokrovnih do grmov, plezalk in dreves. Raznolika je njihova uporabnost. Od zelene strehe in fasade pa do zakrivanja pogledov ali ustvarjanja sence. Razveselijo nas tudi s cvetovi, vejami, lubjem, plodovi in listjem.

Hlajenje v stavbi

Hlajenje brez klimatskih naprav zasnujemo z načrtom. V prvi vrsti je to dovolj debela in pravilno vgrajena toplotna izolacija ter senčila na oknih. Za aktivno poletno ohlajanje prostorov pa se vzpostavi sistem dimniškega vleka skozi stopnišče. Skozi kletno okno s komarnikom ima zrak vstop, skozi okno na podstrehi pa izstop. To je sicer tudi učinkovit način prezračevanja. Resda je brez rekuperacije, zato pa je brezplačen.

Hlajenje v okolici stavbe

Ko je vroče, je vroče za vse. Zato je smiselno poskrbeti za senco dovolj zgodaj. Na voljo so različne možnosti, sam prisegam na zelenje. Poleg tega, da s tem omogočamo vrnitev favne na parcelo, si z listopadnimi rastlinami zagotovimo poletno senco in zimsko pasivno ogrevanje stavbe. Zimzelene rastline pa so idealne za zakrivanje pogledov sosedov na vrt ali pa za vizualno skrivanje posod za odpadke ali komposta.

Streha

Streha je najbolj na udaru vremenskih ekstremov. Veter, toča, nalivi, sneg. Idealna rešitev je zelena streha. Povečani količini dežja se bo moralo prilagoditi tudi odvajanje deževnice. Vse od žlebov do peskolovov, ponikalnic ali javne kanalizacije. Zato pa sta zelena streha in sistem za zajem deževnice tako pomembna, saj prestrežeta največ dežja v prvih minutah naliva, ki so praviloma tudi najbolj kritične.

PREBERITE ŠE: ODPORNOST STREH PROTI NEURJU - ZA POŠKODBE NAJVEČKRAT KRIVA NESTROKOVNA IZVEDBA

Fasada in okna

Na oknih so senčila, ki lahko kljubujejo močnemu vetru, nalivom in toči. Toplotna izolacija na fasadi pa je najbolje zaščitena s trajno zelenimi rastlinami, kot je recimo bršljan. Dobre so tudi vse izvedbe prezračevanih fasad, kjer je zaključni sloj narejen iz lesa, keramike ali kakšne druge obloge.

Deževnica

Na pregovor »brez vode ni življenja« se spomnimo le takrat, ko je zmanjka. Investiranje v sistem zajema in uporabe deževnice ima ekonomski račun, saj vedno več občin zaračunava tudi odvajanje deževnice. Najbolj uporabna pa je ob omejitvah ali onesnaženosti javnega vodovoda.

PREBERITE ŠE: ODPRAVA POSLEDIC VODNIH UJM - UKREPI, KI BODO OB PONOVITVI ZMANJŠALI ŠKODO

Med svetovanjem vedno izpostavljam osebno izkušnjo, ko nas je februarja 2014 med žledom rešilo ogrevanje v kaminu in kuhanje na počitniškem plinu. 

Polena

Za ekstremne razmere si je smiselno zagotoviti kurišče na polena. Med svetovanjem vedno izpostavljam osebno izkušnjo, ko nas je februarja 2014 med žledom rešilo ogrevanje v kaminu in kuhanje na počitniškem plinu. Bili smo namreč 10 dni brez elektrike in vode.

Vzdrževanje

Vsi sistemi za odvajanje vode, kot so žlebovi, peskolovi, ponikalnice, kanalizacija, tlakovane in travnate površine morajo biti vzdrževani. Vsaj enkrat letno se očistijo žlebovi in peskolovi, redno odstranjujemo odpadno listje.