Kolumna Bojana Žnidaršiča: Neodvisnost je mogoča

Veliko in majhno

Med energetskim svetovanjem se ukvarjam z »velikimi stvarmi«. Ovoj stavbe in instalacije sta glavna sklopa. Že parcela, na kateri so tlakovane površine, škarpe, stopnice, pa tudi voda, zelenjavni ali sadni vrt, kompostnik, okrasne rastline, žive meje, pergola … pridejo na vrsto kasneje. Kratkoročno razmišljanje je lahko hudo drago, saj se pogosto zgodi, da elemente zunanje ureditve predvidimo na napačnem mestu. Še manjkrat pa se med svetovanjem ukvarjam z »malenkostmi«, ki so pomembne tako za kvaliteto bivanja, nižanje stroškov in tudi obremenjevanje okolja. Zato delim nasvete za koristno izrabo prisilnega domovanja za (po)večanje energetske neodvisnosti.

Začnimo pri sebi

Šestodstotni prihranek nam prinese vsaka stopinja znižane temperature ogrevanega zraka.

Vedno začnemo pri sebi, saj smo mi tisti, ki spreminjamo stvari. V prejšnji kolumni sem pisal o vseživljenjskem učenju. Čas izkoristimo za branje, poslušanje ali gledanje prispevkov o bivalnih razmerah. Reklamni slogan »Pametni pišejo« razumimo dobesedno, zato si vodimo vse stroške, vezane na dom. Pišemo si tudi dnevnik opravljenih in potrebnih opravil. Star pregovor pravi, da dogovor hišo gradi, nesporazum jo ruši. Zato ne pozabimo k iskanju potencialnih izboljšav povabiti tudi otrok in staršev. Včasih so takšni pogovori težavni, a se splača potruditi. Vedno je pravi čas za pisanje projektne naloge, kot se strokovno imenuje seznam želja o sanjski hiši. Tudi tipsko pogodbo ali povpraševanje po izvajalcih si lahko naredimo na zalogo. Predvsem pa ne pozabimo stare resnice. Pozimi se tudi v stanovanju toplo oblečemo. Šestodstotni prihranek nam prinese vsaka stopinja znižane temperature ogrevanega zraka.

Okna in vrata

Okno je in bo vedno šibek člen ovoja stavbe, hkrati pa je brezplačen sončni radiator. Pri obstoječih stavbah je kakovost oken in zunanjih vrat različna, praviloma slaba. Pri starejših zatesnimo vse stike (tudi med oknom in zidom), naoljimo mehanizem rolet, toplotno izoliramo starejše nadokenske roletne omarice. Pozimi – ne glede na pandemijo koronavirusa – ne smemo pozabiti na prezračevanje skozi okna, ponoči pa spustimo roleto do konca. V primeru, ko se nam na spodnjem delu okenskega krila pojavi kondenzirana vlaga – pogosto je to v kopalnici, pa tudi spalnici ali kuhinji – vlago obrišemo s krpo, ki jo potem sušimo zunaj. Nikakor pa ne na radiatorju, saj na ta način vračamo vlago nazaj v prostor.

Okno je in bo vedno šibek člen ovoja stavbe, hkrati pa je brezplačen sončni radiator.

Notranjost stavbe

Začnemo lahko kar z iskanjem zametkov plesni, ki jo takoj odstranimo. Ugašamo luči, ki jih ne potrebujemo, med kuhanjem vedno uporabljamo pokrovke. Če bomo eno leto dosledno izklapljali naprave v mirovanju (stand by), bomo prihranili okrog 40 evrov. Merjenje relativne vlažnosti zraka v stanovanju bo morda postalo naš hobi, vsekakor pa je to osnova za preprečevanja plesni in dvig kakovosti bivanja. Vsem ljubiteljem rož pa svetujem, da jih v primeru prekomerne vlažnosti odstranijo iz stanovanja. Radiatorjem zagotovimo neovirano kroženje zraka, telo pa prepričamo, da je prhanje manj potratno kot namakanje v kadi.

Inštalacije

Če bomo eno leto dosledno izklapljali naprave v mirovanju (stand by), bomo prihranili okrog 40 evrov.

Vzdrževanje inštalacij prepustimo serviserjem, nekaj pa lahko naredimo tudi sami. Recimo odzračimo radiatorje ali dotočimo vodo v ogrevalni sistem, ko nam manometer na tlačni posodi pokaže nizek pritisk ali pomanjkanje vode. Počistimo kurilnico, saj ni ropotarnica, namažemo vse gibljive dele in »razmigamo« ventile na vseh inštalacijah. Čas prisilnega mirovanja je tudi idealen, da poiščemo optimalnega dobavitelja elektrike. Pričakovani prihranek je od 40 do 240 evrov na leto.

Kaj zdaj?

Kriza je drugo ime za priložnost, zato je danes pravi dan za spremembe. Zunanjo negotovost spreminjamo v ponotranjeno gotovost. Postanimo neodvisni, ostanimo celoviti. Ostanimo zdravi.

O AVTORJU

Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika. Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.