Številke na položnici pomenijo strošek, niso pa to edine pomembne številke v življenju. V zvezi s stroški bivanja je dobro poznati nekaj najbolj pogostih in njihove merske enote. Tako si bomo lažje predstavljali odnose vzrok–posledica, predvsem pa razumeli, da sami odločamo o višini stroškov obratovanja stavbe. Čas prisilne karantene lahko izkoristimo za osvežitev nekaterih pomembnih dejstev, ki nam kvantificirajo gradnjo.
Sami odločamo o višini stroškov obratovanja stavbe.
Številke so računovodji, statistiku in »matematkarci« osnovno orodje; politiku so mazivo vsakega govora, v gospodinjstvu pa obstajata dve vrsti številk: stroškovne se vztrajno povečujejo, prihodkovne nižajo. Za vse pa velja, da so težko razumljive. Kdor želi razumeti ta paradoks na področju energije in doumeti vrednost številk, odstotkov, dobe vračanja investicije, odstotek izkoristka kotla itd., se bo napotil do energetskega svetovalca.
Spoznal bo, da 109-odstotni izkoristek kondenzacijskega kotla na plin ni čarovnija. Razumel bo razliko med koeficientom toplotne izolativnosti 1,0 in 0,1 in kaj v praktičnem življenju pomeni lambda 0,041 Wm²K, kaj 0,032 Wm²K in kaj 0,022 Wm²K. Navdušen bo nad kreativnim zidanjem, ko bo z opeko debeline 20 cm na obodu stavbe »pričaral« dodatne 4 m² v etaži. Spoznal bo razliko med relativno in absolutno vlago v stanovanju v kontekstu nastanka in odpravljanja plesni. Razumel bo napačno prakso »računanja« moči in števila radiatorjev po sobah ali m². Nikoli več ne bo trdil, da je zrak v »sendvič« zidu ali 50 cm debel kamniti zid dober toplotni izolator. Razumel bo odnos med močjo ogrevalne naprave in kvaliteto toplotnega ovoja stavbe. Skratka, za dobro odločanje se mora investitor dobro pripraviti. Odgovore na vsa omenjena – in druga – vprašanja bo dobil v razumljivi in uporabni obliki, nekako tako, kot tu podajam številke za ovoj stavbe.
Čas prisilne karantene lahko izkoristimo za osvežitev nekaterih pomembnih dejstev, ki nam kvantificirajo gradnjo.
Debeline toplotnih izolacij naraščajo, zato je težko izbrati »pravo«. Ker obod stavbe izoliramo enkrat na 30 do 50 let, je smiselno upoštevati »prave« debeline (veljajo za lambdo 0,041 Wm²K): v streho mansardnega stanovanja gre 40 cm, na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 30 cm, na fasado 20 cm, v tlak proti raščenemu terenu 15 cm (ogrevani prostori) in 5 cm (neogrevani prostori), v tlak med ogrevanimi etažami od 2 do 4 cm za zvočno izolacijo.
Iz tabele je razvidna povprečna letna poraba energenta za 1 m² zunanje stene, izdelane iz različnih gradbenih materialov s toplotno izolacijo in brez nje. Vrednost koeficienta toplotnega prehoda U (Wm²K), pomnožena s 100, približno pove, kolikšna bo poraba kWh/leto, pomnožena z 10, pa kolikšna bo poraba m³ zemeljskega plina ali litrov kurilnega olja.
Tabela vrednosti koeficienta toplotne prehodnosti U = W/m²K. Vir: http://nep.vitra.si
Iz leve strani tabele vidimo, da imata pri tanjši toplotni izolaciji material in debelina obodnih sten še neki vpliv na skupno izolativnost. Pri 15 do 20 cm izolacije je vpliv skoraj ničen. Na obodu stavbe si želimo čim manjši U, zato naj zidovi zadostijo le statičnim in protipožarnim zahtevam, izolativnost naj prevzame izolacija, ne pa zid.
Tudi pri energiji velja slediti misli Marie Curie: »Ničesar v življenju se ni treba bati. Treba je samo razumeti.«