Kolumna Bojana Žnidaršiča: Ti si moj sonček

Soncu se prilagodimo

Edina stalnica našega življenja je nenehno prilagajanje. Dolgotrajne podnebne spremembe bodo izrazito bolj pogubno vplivale na človeštvo kot kratkotrajni virus covid-19. Dokazi o pregrevanju Zemlje so vsepovsod in vsakodnevni. Letošnji februar z rekordnimi 20°C na Antarktiki je samo en primer.

Redki so primeri, ko oblika, velikost in lega parcele omogočajo optimalno izrabo sončne energije.

Človeštvo pa soncu ni prepuščeno na milost in nemilost. To spoznamo, ko se iz globalnih razsežnosti spustimo v vsakdanje okolje našega domovanja. Soncu se vedno prilagajamo. Enkrat z rabo njegove energije, drugič z zaščito pred pregrevanjem.

Sonce je seme in motor življenja na Zemlji. Po turbulentnih časih oblikovanja planeta, vzpostavitvi vodnega kroga, ozračja ter naselitvi flore in favne so se začele v zadnjem obdobju te stabilnosti krhati. Podnebne spremembe so tukaj, občutimo jih po posledicah. Podnebni ekstremi postajajo normalen pojav. Posledice so globalne, a tudi regionalne, lokalne in osebne, ko svet opazujemo skozi oči svojega bivališča in svoje denarnice.

Pri energetskem svetovanju vedno izpostavim, da se morajo stavba in stanovalci v njej prilagoditi značilnostim parcele in gibanju sonca.

Kako do optimalnih rešitev?

Pri energetskem svetovanju vedno izpostavim, da se morajo stavba in stanovalci v njej prilagoditi značilnostim parcele in gibanju sonca.

Marsikdo si bo ob prebranem zastavil vprašanje: »Kako naj na svoji parceli obrnem hišo, da bo pozimi v kar največji meri pasivno izkoriščala sončne dobitke, poleti pa bodo nadstreški zaprli soncu dostop skozi okna?« Vprašanje je na mestu, še bolje bi bilo, če bi se mu posvetili arhitekti in urbanisti. Poznavanje letnega gibanja sonca s pridom izkoristimo pri postavitvi aktivnih in pasivnih sistemov rabe sončne energije.

Izraba sonca

Energija sonca je dober, brezplačen in stalen prispevek k energetski bilanci stavbe. Aktivni odjemalci sončne energije so sončne elektrarne in sprejemniki sončne energije (SSE). Prve pretvarjajo sončno energijo v električno, SSE pa segrevajo vodo ali zrak.

Največjo korist ob najmanjšem vložku pa nam z domišljenim načrtom prinese pasivna izraba sončne energije. V stavbah jo izkoriščamo za zimsko ogrevanje prostorov skozi okna ali zimski vrt (steklenjak). Po teh načelih je bil narejen sistem pasivne hiše. Ta s kvalitetno toplotno izolacijo ovoja stavbe in steklenimi površinami na južni strani ujame brezplačno zimsko energijo sonca kot v nekakšno mišnico. Toplota prihaja skozi okna, ven pa ne more zaradi dobrega toplotnega ovoja.

Senčila (pre)večkrat napačno enačimo z zavesami na notranji strani okna.

Zaščita pred soncem

Poletje je čas, ko se moramo pred soncem zaščititi. To nalogo zaupamo senčilom. Ta so klasično na oknih, lahko pa naredimo tudi nadstrešek ali pergolo.

Senčila (pre)večkrat napačno enačimo z zavesami na notranji strani okna. Senčila so vedno zunaj, da preprečijo soncu dostop na steklo in s tem pregrevanje notranjosti. Zato notranje žaluzije niso senčila, so pa dobra zaščita pred radovednim pogledi sosedov. Sicer pa je izbira zunanjih senčil pestra: rolete, žaluzije, brisoleji (fiksne zunanje žaluzije večjih dimenzij), tende, screen senčila (tekstilna mrežasta tkanina), polkna ... Poleg senčil vedno priporočam tudi vgradnjo komarnikov, ki onemogočajo vstop žuželkam. Tako lahko v poletnih nočeh brez težav ohlajamo bivalne ali delovne prostore.

Za senčenje stavbe so zelo uporabne tudi listopadne rastline. To so lahko drevesa, posajena na »prava« mesta, pergole ali zelene fasade. Trajno rešitev pa nam omogočajo dovolj veliki napušči, ki zadržujejo visoko poletno sonce, v stavbo pa »spuščajo« nizko zimsko. Pri tako domišljeni rešitvi senčil na oknih sploh ne potrebujemo.