Kolumna Jerneje Jošar: Do februarja se brzdajte

Prevzele so me zaradi videza, uporabnosti, nezahtevnosti in še česa. Mogoče bom navdušila nad njimi še koga.

Naj vam tokrat predstavim nekaj meni nepogrešljivih vrtnin in njihovih sort, ki pridejo prve na vrsto za setev v notranje prostore. Prevzele so me zaradi videza, uporabnosti, nezahtevnosti in še česa. Mogoče bom navdušila nad njimi še koga. Omenjene sorte so ekološko pridelane in so na voljo tudi pri nas.

Sladkorni grah

Pri sortah sladkornega graha uživamo stroke. Če jih redno pobiramo na dneve za cvet, spodbujamo rastlino k nastajanju novih cvetov in s tem tudi strokov. Stroki, pobrani na dan za cvet, pa niso nitasti in ostanejo v hladilniku sveži ves teden. Uživamo jih lahko surove, dušene ali le na hitro popražene na oljčnem olju skupaj s česnom.

Moji najljubši sorti sta ambrosija z zelenimi stroki in blauwschokker z vijoličastimi stroki, ki pa žal med termično obdelavo zbledijo.

Že nekaj let tudi grah sejem v lončke. Za vsak primer, če se slučajno zgodi, da bodo zgodaj spomladi, ko bo čas za setev graha, tla še premokra ali celo prekrita s snežno odejo. Sejem v zadnji polovici februarja in presajam na prosto, brž ko so razmere ugodne. Prve stroke pobiram že v začetku maja. Seme čez noč namočim v kamilični ali žajbljev čaj. V lonček premera od 8 do 10 cm posejem 5 semen, na dan za plod. Na vrt presadim vseh pet sadik skupaj, z vso koreninsko grudo. Med skupinami pustim 30 cm presledka.

Najraje naredim oporo iz vej skrotovičene vrbe kar v obliki vigvama. Takšna zasaditev je neizmerno privlačna za oko.

Koničasto zelje

Koničasto zelje me je prevzelo tako po videzu kot po okusu. Koničaste glave se elegantno šopirijo med ostalo zelenjavo, sveže narezane v solati pa so tako prhke in polne okusov, da že komaj čakam! Tako že nekaj let izberem zeleno sorto expres in rdečo kalibos.

Nam z manjšimi vrtovi se vsekakor bolje izplača namesto špinače gojiti njeno sorodnico blitvo.

Sredi februarja bom na dan za list posejala v majhno setvenico vsake sorte le nekaj semen. Ko bo viden prvi pravi list, jih bom presadila vsako v svoj lonček – sama rada uporabljam multiplošče z več odprtinicami. Za zelje izberem tiste premera 3 cm. V začetku aprila, prav tako na dan za list, bom sadike presadila na prosto. Glave bodo godne za bero že junija.

Stebelna ali belušna zelena

Obožujem okus zelene! Ker pa gomoljna zelena potrebuje veliko časa od presajanja na prosto pa do trenutka, ko gomolji dosežejo pravo velikost, nekje septembra ali še kasneje, nam vsem, ki imamo manjše vrtove, predolgo zavzema dragoceno površino. Zato sem naredila kompromis in raje posadim 4 sadike stebelne zelene, tu in tam, nikoli skupaj. Seme bom konec februarja posejala v setvene platojčke, na dan za list, in sadike presadila na prosto v začetku aprila, prav tako na dan za list. V ekološki ponudbi je sorta tall utah.

Prednosti stebelne zelene pred gomoljno so: 
- Uporabljamo jo lahko podobno kot gomoljno, še na več načinov. Listna stebla dodajamo omakam, prikuham, h krompirjevemu pireju. Surove kar tako pojemo kot zdrav prigrizek, jih sočimo, naredimo smutije, jih uporabimo za predjed skupaj s pomakami. Jaz liste, osmukane s stebel, sproti sušim za zimo. So obvezna začimba pri pečenju gomoljne in korenaste zelenjave.
- Zunanje liste sproti obtrgujemo, iz srčike rastejo novi. Tako zunanje liste redno obtrgujem vse do prve zmrzali.
- Rastline prezimijo in spomladi poženejo mlade liste že zelo zgodaj. Ko požene cvetno steblo, liste prenehamo pobirati. Pustimo, da vsaj kakšna rastlina naredi seme za naslednje leto.

Blitva

Nam z manjšimi vrtovi se vsekakor bolje izplača namesto špinače gojiti njeno sorodnico blitvo. Njun okus je precej podoben.

Blitva ima pred špinačo več prednosti
- Pri blitvi nekaj rastlin, posajenih po tri v skupini, zavzame malo prostora, pridelek na enaki površini je večji kot pri špinači. Sama nasadim na vrt vsaj štiri skupine po tri sadike skupaj, da je rast grmičasta in zato tudi lepa.
- Sejemo jo tudi poleti, med tem ko špinača ne mara dolgega dne in vročine. Liste blitve lahko pobiramo od pomladi pa do prve jeseni. Obtrgujemo zunanje liste, iz sredine pa rastejo novi.
- Blitva prezimi na prostem in spomladi že lahko obtrgujemo mlade lističe. Ko požene cvetno steblo, kakšno rastlino pustimo, da semeni in si pridelajmo lastno seme.

Blitvo bom sejala sredi februarja, po tri semena v lonček premera 4 cm, na dan za list, in jih presadila na prosto v začetku aprila, prav tako na dan za list. Navdušena sem nad stebelnimi sortami, katerih listno steblo je odebeljeno in vsestransko uporabno pri kulinaričnih podvigih. Na mojem vrtu sta tako sorta verde a costa bianca 3, z velikimi gladkimi listnimi ploskvami in močno odebeljenim belim listnim pecljem, in rhubarb chard, z nadvse privlačnim rubinasto rdečim listnim pecljem, prav take barve listnimi žilami in temno zelenimi listi.