Kolumna Jerneje Jošar: Kaj pa, če letos ne bi štihali

Da ni vse utečeno hkrati tudi dobro in da lahko tudi glinasto prst z malo drugačnim pristopom spremenimo v rodovitna tla, sem izkusila sama. Pred 20 leti sem uspešno prepričala starša, da sta nehala prekopavati in v dveh letih spremenila glinasta zbita tla v krasno prst, kjer raste zdrava zelenjava. Priznam, potrebovala sem kar nekaj časa, da sem ju prepričala. Predvsem oče je bil zelo skeptičen. Razložila sem jima vse, kaj se dogaja v tleh, kako deluje vse povezano. In sta poskusila najprej le na delu vrta. Seveda je bil rezultat kmalu viden in sedaj sta mi neizmerno hvaležna, saj štihanje, ko si že v letih, ni ravno fajn delo, da o zdravju rastlin, ki je odvisno od zdravih tal, sploh ne govorim.

Pred 20 leti sem uspešno prepričala starša, da sta nehala prekopavati in v dveh letih spremenila glinasta zbita tla v krasno prst, kjer raste zdrava zelenjava.

Skrivnostni svet mikroorganizmov

Prazne gredice čaka poseg z ostrim orodjem. Kajti tako so to počeli že naši stari starši, starši. Tla je potrebno pred setvijo prekopati, obrniti, da bo prst prhka, grudice komaj vidne, da bo vse fino fino. Res? S takimi posegi uničujemo živi svet v tleh. Pa s tem ne mislim samo deževnikov. V tleh je našim očem neviden, vendar zelo pester svet mikroskopsko majhnih živih bitij, mikroorganizmov. Bakterije, glive, aktinomicete, amebe ... Uf, marsikdo se kar prime za glavo, ko sliši vsa ta poimenovanja, ki jih žal takoj povežemo z boleznijo, z nečim slabim. Pa je vse prej kot tako. Od teh malih bitjec je odvisna struktura tal, vsebnost kisika in vode v tleh, rast rastlin, koliko hranil bodo dobile, kako zdrave bodo, tudi koliko plevela se bo nahajalo na gredah. V eni žlički prsti jih je več, kot je ljudi na svetu!

Seveda so v tleh tudi škodljivi mikroorganizmi, predvsem anaerobne bakterije. Vendar, če je nabor različnih mikroorganizmov pester, je možnost, da delujejo patogeni organizmi majhna.

Sožitje z bakterijami 

Večina vrtičkarjev pozna sožitje med rastlinami iz družine metuljnic, na vrtu gojimo denimo grah, fižol, bob, in določenimi bakterijami. Bakterije živijo na koreninah rastlin, kjer oblikujejo drobne gomoljčke, v katerih se kopiči dušik, ki ga bakterije vežejo iz zraka. S tem dušikom se hrani rastlina, rastlina pa bakterijo obdari s sladkorji.

Sožitje z glivami - mikoriza

V zadnjem času se veliko govori tudi o mikorizi. To je krasno sožitje med rastlinami in glivami. Glive se pritrdijo na korenine rastlin. Ker imajo zelo razvejan in velik micelij - podgobje, s svojimi hifami nekajkrat povečajo koreninski sistem rastline. Tako že mlada sadika, katere korenine so še šibke, dobi več vode in hranil, ki se pretakajo po hifah. Rastline pa glive preskrbijo z ogljikovimi hidrati, predvsem sladkorji.

Mikorizna vlakna tudi povezujejo prst, saj sproščajo posebne proteine, ki vežejo zemljo. Zato obstaja manjša možnost erozije prsti in tudi hranilnih snovi v tleh. Rastline veliko lažje prenašajo pomanjkanje vode. Tudi stres pri presaditvi ni tako močan. Rastline rastejo hitreje, razvijejo več cvetov in večje plodove. Mikorizne glive imajo še eno ne tako nepomembno vlogo: rastline ščitijo pred nekaterimi bakterijskimi boleznimi.

Ampak to še ni vse!

Odnosi in povezave med mikroorganizmi in med mikroorganizmi in rastlinami so mnogo več. Ugotovitve znanstvenikov, da mikroorganizmi med seboj komunicirajo se slišijo neverjetne, kajne? Mikroorganizmi so se sposobni med seboj prepoznavati, ugotoviti kdo je prijatelj, sorodnik ali sovražnik. Se preštevati in složno opravljati naloge. S skupnimi močmi hranijo rastlino, jo varujejo pred škodljivimi mikroorganizmi. Seveda velja tudi obratno. Patogene anaerobne bakterije lahko uničijo rastlin, ampak le v primeru, če jih je več kot koristnih aerobnih gliv in bakterij. In zato je tako pomembna pestrost v tleh.

Kaj se zgodi v tleh, če jih prekopavamo

Z rednim prekopavanjem se na globini lopate ustvari neprepustna plast. Ponvica so ji nadeli ime permakulturniki. Korenine ne morejo predreti te trde pregrade, rastejo samo na globini, ki jim je na voljo. In veste, kako veliko je rezilo lopate štiharice. Le borih 25 cm imajo torej na razpolago rastline, da razvijejo koreninski sistem. Mnoge imajo po genetiki veliko večjega. Skozi ponvico ne moreta ne voda ne kisik. Anaerobno stanje pod ponvico je dom le anaerobnim bakterijam, ki ne hranijo rastlin, nič ne pripomorejo k boljši strukturi tal. Delajo samo škodo - sproščajo organske kisline, ki povzročajo kislost tal, izločajo strupe, alkohol, fenole, tudi formaldehid.

Da ustvarimo naravno rodovitno zemljo moramo spremeniti nekaj splošno ukoreninjenih zmotnih načel. 

Golih tal ni nikjer v naravi

Le tam, kjer človek brklja – na vrtovih, so med rastlinami, ki jih skrbno zaseje in posadi, gole zaplate. Prst je izpostavljena vetru, soncu, padavinam. Struktura tal se kvari, organizmi v tleh životarijo. Tla se zaližejo po vsakem dežju, pa če jih še tako vestno okopavamo. Nastane 5 do 8 cm debel površinski sloj prsti, kjer se vsa biološka aktivnost ustavi.

Tudi za glinasta zbita tla obstaja rešitev

Da ustvarimo naravno rodovitno zemljo moramo spremeniti nekaj splošno ukoreninjenih zmotnih načel. Znebite se starih navad, spustite okove, odprite srce in um za nova dognanja in se pustite kaj novega naučiti: Torej:

• prenehajte prekopavati in okopavati
• redno dodajajte kompost (vroče kompostiranje), ki je bogat z mikroorganizmi
• tla zastirajte.

Verjetno pa mi ni treba omenjati, da ne gnojite z mineralnimi gnojili in ne uprabljajte pesticidov.